Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 9

Bola longe̱ lena le nde jabea la Loba edube

Bola longe̱ lena le nde jabea la Loba edube

“Ońol’ao nde di be̱nno̱ longe̱, di madangwano̱, jeno̱ pe̱.”​—BEBOLO 17:28.

MWENGE 141 Betańsedi ba longe̱

EBONGOLO a

1. Nate̱na njika dikala longe̱ lasu leno̱ tiki ońola Yehova e?

 DUTEA te̱ ná diko̱m lo̱ngo̱ diwo̱ labedi wa bolongi. Pen e máduna, muńua pe̱ mu nito̱ o bepolo bō̱. To̱ na nika ńe̱se̱, bo dia te̱ nde bo be̱n mususedi munde̱ne̱, ńai bweno̱ ná bwandisabe̱ lodun la do̱lar. Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ bwane̱ bo bolongi muńe̱nge̱, na wa o sabangane̱ pe̱ mo̱. Mulemlem pe̱ nde Yehova a bolino̱ biso̱ jabea le tiki, lena le nde longe̱. Yehova a lee̱ nate̱na njika dikala longe̱ lasu leno̱ tiki o miso̱ mao, na ninka ná a boli Mun’ao ka diko̱ti ońol’asu.​—Yohane 3:16.

2. Bupisane̱ 2 Korinto 7:1, nje Yehova a mapulano̱ ná di bole e?

2 Yehova nde e Tongo a longe̱. (Mye. 36:10) Ńamuloloma Paulo embi ni mbale̱ ponda a kwalino̱ ná: “Ońol’ao nde di be̱nno̱ longe̱, di madangwano̱, jeno̱ pe̱.” (Bebolo 17:25, 28) E te̱nge̱n so̱ o kwala ná longe̱ le nde jabea la Loba. Na ndolo ńe̱se̱, a mabola biso̱ nje e mapule̱ ná di be̱ longe̱. (Bebolo 14:15-17) Nde Yehova a si matata longe̱ lasu o mbad’a betańsedi. O diwengisan, a mapula ná di bole me̱se̱ ná di be̱ne̱ ja la bwam o mbad’eyobo na o mbad’a mudī. (Langa 2 Korinto 7:1.) Ońola nje jangame̱nno̱ tata mańolo masu na longe̱ lasu, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e?

BOLA JABEA LA LONGE̱ EDUBE

3. Njika njo̱m po̱ ni matute̱le̱ biso̱ o bola me̱se̱ o be̱ne̱ ja la bwam e?

3 Njo̱m po̱ ońola nje jangame̱nno̱ bola me̱se̱ o be̱ne̱ ja la bwam ńe nde ná di boleye Yehova na ngud’asu ńe̱se̱. (Marko 12:30) Kana di mapulano̱ bola “mańolo [masu] ka jabea le longe̱, le bosangi, lena di mado̱lisane̱ Loba,” di mabanga bola mambo mena di bino̱ ná me ná ma bouse̱ biso̱. (Rom. 12:1) Ye mbale̱ ná to̱ di bola nde nje, di me̱nde̱ te̱ nde boa. Nde di mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu ebanja di mapula lee̱ Sango asu ńe o mo̱ń ná longe̱ a bolino̱ biso̱ ka jabea le tiki o miso̱ masu.

4. Nje Kiṅe̱ David a tano̱ a pula e?

4 Kiṅe̱ David a tele̱ye̱ ońola nje jabea la longe̱ Loba a bolino̱ mo̱ di tano̱ mo̱ tiki ponda a tilino̱ ná: “Njika muse̱ṅ koma la maya mam di be̱nedino̱ wa, yete̱na nalo o so̱ngo̱ e? Dibudu pe̱ je ná di sesa wa e, na langwa mbal’ango̱ e?” (Mye. 30:10) Yen ebe David a tili nde be byala la su la longe̱ lao. Nde a ta te̱ nde a pula be̱ longe̱ etum te̱ epolo e wusano̱ je̱ne̱ne̱, ná a we̱le̱ sesa Yehova. Ye̱ke̱i te̱ nika nde ńe mpuli ma biso̱ be̱se̱.

5. E be̱ ná di máduna to̱ ná di maboa, nje jeno̱ ná di bola e?

5 Diboa na bodun be ná beka biso̱ o bola mambo jita di tano̱ di bola kwaṅ. Nika ńe so̱ ná e bwese̱ biso̱ ndutu. Nde jangame̱n te̱ nde bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu ná di be̱ne̱ ja la bwam. Ońola nje e? Ońolana e be̱ ná di máduna to̱ ná di maboa, je te̱ nde ná di sesa Yehova, kapo̱ ka Kiṅe̱ David. E se̱ lo̱ko̱mea o bia ná je te̱ nde tiki o miso̱ ma Loba lasu e be̱ o ponda di maboano̱ to̱ ke̱ di máduna! (Mat. 10:29-31) To̱ di wo̱ nde, a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ biso̱. (Hiob 14:14, 15) Niponda jeno̱ longe̱, di mapula bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o tata mańolo masu na longe̱ lasu.

SAMBA BEDE̱MO BA BOBE

6. Nje Yehova a mengane̱no̱ biso̱ o nje e mombweye̱ da na ńo̱ e?

6 To̱ná Bibe̱l e titino̱ kalat’a do̱kita to̱ ńa malea jombwea da, e malee̱ biso̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea ma mambo. K’eyembilan e mome̱le̱ biso̱ ná di ‘pandise̱ ńol’asu etum na mutaka.’ (Mul. 11:10) Bibe̱l e mabanga mudesi na muńo̱si, bede̱mo ba bobe beba bena be ná be bouse̱ biso̱ to̱ bwa biso̱. (Min. 23:20) Yehova a mapula ná di be̱ne̱ jalea la ńolo ke̱ di mapo̱so̱ nje di madano̱ di mańo̱no̱ pe̱, na dime̱ne̱ lao.​—1 Kor. 6:12; 9:25.

7. Ne̱ni malea ma Minia 2:11 ma mongwane̱no̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea ja lasu la bwam e?

7 Je ná di no̱ngo̱ bedomsedi be malee̱ edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ ońola jabea la longe̱ Loba a bolino̱ biso̱, ke̱ di bolane̱ dutea lasu. (Mye. 119:99, 100; langa Minia 2:11.) K’eyembilan, di mapo̱so̱ nje di madano̱ na dibie̱. Di to̱ndi te̱ da diwo̱ nde di bia ná di mabouse̱ biso̱, dibie̱ di matute̱le̱ biso̱ o jese̱le̱ mo̱. Di malee̱ pe̱ ná je dibie̱ ke̱ di mako̱ iyo̱ eyeka, ke̱ di matuna ńolo ponda te̱ na ke̱ di masangise̱ ńol’asu na bolongi basu ponda ye̱se̱.

ANGAME̱YE̱ NÁ O SI WANA MBEU A ŃOLO

8. Bupisane̱ Bibe̱l, nje Loba a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea no̱ngo̱ la jangame̱ye̱ e?

8 Mbenda Yehova a tano̱ a bola tumba la Israel e ta e be̱ne̱ bediedi be matate̱ na mbeu a ńolo i wusa je̱ne̱ne̱ e be̱ o mboa to̱ o wum’ebolo. (Bbu. 21:28, 29; Ndim. 22:8) Betune bende̱ne̱ be ta ońola moto nu mabwe̱ nupe̱pe̱ esibe̱ m’boṅsan. (Ndim. 19:4, 5) Mbenda e ta e baise̱ ná ba ko̱kise̱ bato bena ba sengise̱ muna nu si ta nu máyabe̱ sese esibe̱ m’boṅsan. (Bbu. 21:22, 23) Betiledi be malee̱ ná bwē ná Yehova a mapula ná di bole me̱se̱ ná di si wana mbeu a ńolo.

Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di mabola longe̱ edube o ben bete̱medi e? (Ombwa dongo 9)

9. Nje jeno̱ ná di bola ná di sambe mbeu a ńolo e? (Ombwa pe̱ maduta.)

9 Di malee̱ ná di be̱n edube ońola jabea la longe̱ Loba a bolino̱ biso̱, ke̱ di mabola mambo mō̱ o tata biso̱me̱ne̱ na bane̱ pe̱, e be̱ o mboa to̱ wuma di mabolano̱ ebolo. K’eyembilan di be̱n te̱ mambo ma make̱ne̱, beposi be be̱n mambo mena me ná ma bwane̱, to̱ myanga, di makombe̱ mo̱ o epol’a mbaki, di we̱le̱ pe̱ mo̱ owe̱ni bana basadi ba titino̱ ná ba po̱. Di mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ ke̱ je o bolane̱ wea, mula to̱ madiba ma wea na belongisan be mabolane̱ kuran; di mawe̱ pe̱ ná di si po̱to̱ niponda jeno̱ bolane̱ mo̱. Di si maduane̱ mutoa ke̱ je owas’a ngiń’a myanga, ke̱ di ńo̱di belam to̱ ke̱ di wo̱li; di si mabolane̱ pe̱ to̱ belongisan ka telefon niponda jeno̱ duane̱ mutoa.

PONDA MBEU A ŃOLO E MAKO̱NO̱

10. Nje jeno̱ ná di bola oboso ba mbeu a ńolo na ponda e mako̱no̱ e?

10 Di be̱n mbeu a ńolo iwo̱ di titino̱ ná jeka. Nik’e mombwea k’eyembilan mbeu a ńolo i mawe̱ na mo̱me̱ne̱, maboa ma malańe̱ na bila. Nde ponda ma mambo ma mabolane̱no̱, je ná di tata mańolo masu na longe̱ lasu ke̱ di bupe̱ byanedi ba manea ba jasumwe̱ o epolo ewo̱ to̱ malea mape̱pe̱ beno̱ ná ba bola biso̱. (Rom. 13:1, 5-7) Je ná di boṅsane̱ ońola mbeu a ńolo iwo̱ oboso ba ponda; ye so̱ dibie̱ o bupe̱ bediedi manea ma mabolano̱ o bwam ba jongwane̱ biso̱ ná di be̱ be̱be̱. Ye mweńa ná di we̱le̱ ombasan madiba ma ńo̱, da di si mańame̱ na myanga.

11. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na diboa di mape̱ye̱ne̱ le o wuma di majano̱ e?

11 Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na diboa di mape̱ye̱ne̱ le o wuma di majano̱ e? Jangame̱n bupe̱ bediedi manea ma mabolano̱, ka joa la mā, panda etum na bane̱, bo̱to̱ ekuduman a mpemba na dibangane̱ o ndabo ke̱ diboa di damedi biso̱. Di pomane̱ te̱ we̱le̱ ma malea o ebolo, di malee̱ nde ná di be̱n edube ende̱ne̱ ońola jabea la longe̱ Loba a bolino̱ biso̱.

12. Ne̱ni bete̱sedi be o Minia 14:15 be mongwane̱no̱ biso̱ o po̱so̱ mibia di madube̱no̱ o pond’a mbeu a ńolo e?

12 O pond’a mbeu a ńolo, je ná di senga mambo mena ma titi mbale̱, ma mawe̱ na mako̱m masu, myoyo ma mboa na mibia. O mulopo ma dube̱ “eyala te̱” di masengano̱, jangame̱n nde lakisane̱ mibia me mbaki manea na mado̱kita ba mabolano̱. (Langa Minia 14:15.) Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ na mikanjo m’ebolo ba mapo̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ ná ba kuse mibia beno̱ ná ba lakisane̱, obiana ba mabola bediedi be mombweye̱ ndongame̱n a mwemba n’ebol’a dikalo. (Bon. 13:17) Di bupe̱ te̱ bediedi ba mabolano̱, di matata biso̱me̱ne̱ name̱ne̱ pe̱ na bane̱. Nika ńe pe̱ ná ńongwane̱ ná bato ba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam jombwea Mboṅ a Yehova.​—1 Pet. 2:12.

BOṄSANE̱ NÁ O SI NO̱NGO̱ MAYA

13. Ne̱ni sengane̱ la mbend’a Yehova jombwea maya di malee̱no̱ ná di mabola longe̱ edube ende̱ne̱ e?

13 Bato jita ba bi ná Mboṅ a Yehova i dube̱ ná maya me bosangi. Di masengane̱ mbend’a Yehova jombwea maya na ninka ná di mabanga ná ba tombe̱le̱ biso̱ mo̱, to̱ e be̱ nde ná jingedi o do̱kita o mbad’epańpań. (Bebolo 15:28, 29) Nde nik’e si mapula kwala ná di mapula wo̱. O diwengisan, di to̱ndi jabea la longe̱ Loba a bolino̱ biso̱. Di mawasa pe̱ mado̱kita ma bwam mena me ná memea o bolea biso̱ esibe̱ tombe̱le̱ biso̱ maya.

14. Nje ye ná yongwane̱ ná di si be̱ne̱ maboa mande̱ne̱ to̱ bebango bende̱ne̱ e?

14 Di we̱le̱ te̱ o ebolo malea din jokwa di mabolano̱ jombwea ja lasu la bwam, nika ńe ná ńongwane̱ ná di si be̱ne̱ maboa mande̱ne̱. E po̱i pe̱ te̱ ná ba dome biso̱, di me̱nde̱ pomane̱ ja bwam yete̱na ńol’asu ńe ngińa. Je pe̱ ná di samba bebango bende̱ne̱ be ná be bola ná di so̱le o do̱kita, ke̱ di boli ná mbo’asu na wuma di mabolano̱ ebolo ba be̱ bepolo ba mbaki, na ke̱ di mabupe̱ mambenda jombwea baduane̱ mitoa.

Kana di mabolano̱ jabea la longe̱ edube, di malondise̱ dipapa di be̱n ngińa oboso ba bekaisedi, di dangwane̱ pe̱ mo̱ ponda ye̱se̱ (Ombwa dongo 15) d

15. (a) Ońola nje yeno̱ mweńa ná di londise̱ dipapa di be̱n ngińa oboso ba bekaisedi e? (Ombwa pe̱ duta.) (b) Ka nje te̱ sinima e malee̱no̱, ne̱ni jeno̱ ná di no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea beboledi ba do̱kita be mabolane̱ maya e?

15 Kana di be̱nno̱ edube ende̱ne̱ ońola jabea la longe̱, di malondise̱ dipapa di be̱n ngińa oboso ba bekaisedi, di madangwane̱ pe̱ mo̱ ponda ye̱se̱. b O di dipapa, di matila bedomsedi basu jombwea no̱ngo̱ la maya na beboledi bō̱ ba do̱kita. Mo̱ o málondise̱ lo̱ngo̱ dipapa e? E mapula te̱ ná o londise̱ mo̱ to̱ ná o wane mpo̱ngulan oten, bola nika dibokime̱ne̱. Di tili te̱ bedomsedi basu ná bwē nik’e me̱nde̱ jongwane̱ ná mado̱kita ma pomane̱ bolea biso̱. Nik’e me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ ná mado̱kita ma si po̱ngo̱ mawuse̱ niponda beno̱ bolea biso̱. c

16. Nje jeno̱ ná di bola yete̱na di si bi ne̱ni londise̱ dipapa la DPA e?

16 E be̱ ná je eso̱mbe̱ to̱ ke̱m, di be̱ne̱ pe̱ ja la bwam to̱ ke̱m, biso̱ be̱se̱ je ná di ko̱ diboa to̱ po̱ngo̱ aksidan. (Mul. 9:11) Ońola nika, ye so̱ dibie̱ ná di londise̱ dipapa lasu la DPA. O si bi te̱ ne̱ni londise̱ mo̱, baise̱ batudu ba mwemba mo̱ngo̱ jongwane̱, ebanja ba bi ne̱ni londise̱ mo̱. Nde ba si me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi o epol’ango̱, m’bē̱ mo̱ngo̱ mu. (Gal. 6:4, 5) To̱ na nika, be ná bongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ mambo weno̱ ná o po̱so̱ na o tila bedomsedi bo̱ngo̱ o di dipapa.

BE̱ SKWE̱

17. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná je skwe̱ jombwea ja la bwam e?

17 Bedomsedi jita di mano̱ngo̱no̱ jombwea ja lasu la bwam na beboledi ba do̱kita be madiabe̱le̱ nde na doi lasu la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l. (Bebolo 24:16; 1 Tim. 3:9) E be̱ ponda di mano̱ngo̱no̱ be bedomsedi to̱ ponda di makwaleano̱ ońol’ao na bane̱, jangame̱n we̱le̱ o ebolo ben bete̱sedi be maso̱be̱ o Filipi 4:5: “Ese̱le̱ ná muyao mańu mu biane̱ na bato be̱se̱.” Je te̱ muyao to̱ skwe̱ di si mano̱ngo̱ mutaka buka dime̱ne̱ jombwea ja lasu la bwam, di si mańakisane̱ pe̱ to̱ bane̱ ná be̱ne̱ mambo ka biso̱. Di to̱ndi bonasango na bonańango asu, di mabola pe̱ babo̱ edube̱, to̱ e be̱ nde ná bedomsedi ba mano̱ngo̱no̱ be diwengisan na basu.​—Rom. 14:10-12.

18. Ne̱ni jeno̱ ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ońola jabea la longe̱ e?

18 Di matimbise̱le̱ Yehova masoma, mo̱ ńe Tongo a longe̱, na ninka ná di matata longe̱ lasu, di masesa pe̱ mo̱ etum te̱ jeno̱ longe̱. (Bbī. 4:11) O tatan jangame̱n lembe̱ maboa na mbeu a ńolo. Nde seto̱ di longe̱ nde Muweked’asu a tano̱ a pula ońol’asu. Son a ponda a me̱nde̱ bola biso̱ longe̱ la bwindea owe̱ni sese na kwedi ba si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱. (Bbī. 21:4) Obiana ni ponda e mapo̱, e se̱ bwam o be̱ longe̱ na bolea pe̱ Sango asu ńa ndolo Yehova!

MWENGE 140 Longe̱ esibe̱ su!

a Din jokwa di mala jongwane̱ biso̱ o bata bola longe̱ lena le nde jabea la Loba edube. Di me̱nde̱ je̱ne̱ mambo mō̱ jeno̱ ná di bola o tata biso̱me̱ne̱ ponda mbeu a ńolo e mako̱no̱, na nje bola ná di si wana mbeu a ńolo. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea nje jangame̱nno̱ bola ná di boṅsane̱ yete̱na e po̱i ná jingeye o do̱kita o mbad’epańpań.

b Di dipapa di mabelabe̱ pe̱ ná carte DPA.

d BETELEDI BA DUTA: Eso̱mb’a munasango ye o londise̱ lao dipapa di be̱n ngińa oboso ba bekaisedi, ye pe̱ we̱le̱ mo̱ o po̱sa ná e we̱le̱ dangwane̱ mo̱ ponda ye̱se̱.