Sikʼ li naʼlebʼ

Sikʼ li xtusulal naʼlebʼ

NAʼLEBʼ RE TZOLOK 9

Qoxloqʼihaq li qayuʼam

Qoxloqʼihaq li qayuʼam

«Xbʼaan [...] li Yos yoʼyooko, nokooʼeekʼank ut wanko» (HECH. 17:28).

BʼICH 141 Li yuʼam, jun loqʼlaj maatan

RUʼUJIL LI TZOLOM a

1. Chanru naril li qayuʼam li Jehobʼa?

 KʼOXLA naq jun laawamiiw kixsi aawochoch. Moko chaabʼil ta bʼonbʼil ut wank okes. Usta wank ebʼ li chʼaʼajkilal aʼin, li xtzʼaq li ochoch aʼan miyon chi dólar. Peʼyaal naq taawoxloqʼi ut taawil li ochoch aʼin? Joʼkan ajwiʼ li Jehobʼa kixkʼe qe jun li maatan: li yuʼam. Qʼaxal oxloqʼ chiru joʼkan naq kixkʼe li Ralal re naq tkamq saʼ qakʼabʼaʼ (Juan 3:16).

2. Joʼ naxye saʼ 2 Corintios 7:1, kʼaru naraj li Jehobʼa choʼq qe?

2 Li Jehobʼa aʼan «xyoʼlebʼaal li yuʼam» (Sal. 36:10). Li apóstol Pablo naxpaabʼ ajwiʼ aʼin naq kixye: «Xbʼaan [...] li Yos yoʼyooko, nokooʼeekʼank ut wanko» (Hech. 17:25, 28). Joʼkan naq naru naqaye naq li yuʼam aʼan jun li maatan li kixkʼe qe li Yos. Naxkʼe qe li naʼajmank chiqu re naq yoʼyoqo (Hech. 14:15-17). Abʼan li Jehobʼa inkʼaʼ naxbʼaanu sachbʼachʼoolej re naq yoʼyoqo. Naraj bʼan naq tqabʼaanu chixjunil li wank saʼ quqʼ re naq tqil li qayuʼam ut li qapaabʼal (taayaabʼasi 2 Corintios 7:1). Chanru tqakol rix li qayuʼam, li qajunxaqalil ut chanru tqabʼaanu aʼin?

QOXLOQʼIHAQ LI YUʼAM

3. Bʼar wank jun li xyaalal naq naqaj naq kawaq li qajunxaqalil?

3 Jun li xyaalal kʼaʼut naq naqaj naq kawaq li qajunxaqalil aʼan naq naqaj kʼanjelak chiru li Jehobʼa chi anchal qachʼool (Mar. 12:30). Xbʼaan naq naqaj xyeechiʼinkil qibʼ «joʼ yoʼyookil mayej, sant, joʼ nawulak chiru li Yos», naqabʼaanu chixjunil re naq inkʼaʼ tooyajerq (Rom. 12:1). Maakʼaʼ naxye li tqabʼaanu, saʼ jun kutan tooyajerq. Abʼan naqabʼaanu chixjunil li wank saʼ quqʼ re naq kawaq li qajunxaqalil xbʼaan naq naqaj xkʼutbʼal chiru li Jehobʼa naq oxloqʼ chiqu li qayuʼam.

4. Kʼaru kiraj xbʼaanunkil li awabʼej David?

4 Oxloqʼ chiru li awabʼej David li yuʼam li kikʼeheʼk re xbʼaan li Jehobʼa. Kixye: «Kʼaru rusil naq tinkamq, naq tinkubʼeeq saʼ xchamal li jul? Ma truuq tabʼiʼ tixnima aawu li xpojtzʼil li kamenaq? Ma truuq tabʼiʼ tixpuktesi resil li xnimal laawusilal?» (Sal. 30:10). Li aatin aʼin kixtzʼiibʼa naq ak kamk re. Usta joʼkan, inkʼaʼ kiraj kamk re naq truuq xloqʼoninkil ru li Jehobʼa. Chʼolchʼo naq chiqajunilo naqaj aʼin.

5. Kʼaru tooruuq xbʼaanunkil usta yajo malaj cheeko?

5 Wi yajo malaj cheeko, maare inkʼaʼ chik tooruuq xbʼaanunkil li kʼaynaqo xbʼaanunkil, joʼkan naq nokoojosqʼoʼk ut narahok saʼ qachʼool. Abʼan, miqakanabʼ xyalbʼal qaqʼe re xkolbʼal li qajunxaqalil. Kʼaʼut? Xbʼaan naq maakʼaʼ naxye ma yajo malaj cheeko naru naqaloqʼoni ru li Jehobʼa joʼ li awabʼej David. Naxsahobʼresi qachʼool xnawbʼal naq li Jehobʼa nokooroxloqʼi ut nokooxra usta aj maako! (Mat. 10:29-31). Ut kixye naq tooxwaklesi wiʼ chik chi yoʼyo wi tookamq (Job 14:14, 15). Joʼ xqil qabʼaanuhaq chixjunil li wank saʼ quqʼ re rilbʼal li qajunxaqalil ut qayuʼam.

QAKOLAQ RIX LI QAJUNXAQALIL

6. Kʼaru naroybʼeni li Jehobʼa naq tqabʼaanu naq nokoowaʼak ut naq nokooʼukʼaʼk?

6 Li Santil Hu maawaʼ jun li hu li naʼaatinak chirix ebʼ li bʼan chi moko re li kʼaru tqatzeka, abʼanan naxye chanru naril li Jehobʼa aʼin. Naxkʼe qe li naʼlebʼ aʼin: «Isihomaq» cheeru li naru naxrahobʼtesi leejunxaqalil (Ecl. 11:10). Li Santil Hu naxye naq li naxkʼe saʼ xiwxiwal li qayuʼam aʼan li numwaʼak ut li kalaak (Prov. 23:20). Joʼkan bʼiʼ, naq nokoowaʼak ut nokooʼukʼaʼk li Jehobʼa naroybʼeni naq inkʼaʼ tqakʼe xbʼeen (1 Cor. 6:12; 9:25).

7. Chanru naq tqayuʼami li naxye Proverbios 2:11 chirix li qajunxaqalil?

7 Qabʼaanuhaq chixjunil li wank saʼ quqʼ re xkʼutbʼesinkil naq oxloqʼ li yuʼam li kixkʼe qe li Yos. Aajel ru naq tqoksi li qakʼaʼuxl (Sal. 119:99, 100; taayaabʼasi Proverbios 2:11). Jun eetalil, naq tqasikʼ kʼaru xtzekankil aajel ru naq toonaʼlebʼaq chiʼus. Wi nawulak chiqu junaq li tzakahemq abʼan naqanaw naq naru nokooyajerk us raj naq inkʼaʼ tqatzeka. Us raj naq toowarq chiʼus, tqayuʼ li qajunxaqalil, tqasaabʼesi qibʼ ut li qochoch.

WEENT TQABʼAANU

8. Kʼaʼut naq li Santil Hu naxye naq wank xwankil chiru li Jehobʼa naq tqakol rix li qayuʼam?

8 Li Jehobʼa kixkʼe li xchaqʼrabʼ choʼq rehebʼ laj Israel, li naxtenqʼahebʼ re naq inkʼaʼ teʼxrahobʼtesi ribʼ saʼebʼ li rochoch ut saʼebʼ li xkʼanjel (Éx. 21:28, 29; Deut. 22:8). Wi jun li kristiʼaan naxkamsi li ras riitzʼin chi maakʼaʼ saʼ xchʼool, naru naxkʼul li rahilal (Deut. 19:4, 5). Li chaqʼrabʼ naxtenebʼ ajwiʼ li maak saʼ xbʼeen li naxkamsi junaq li kʼuulaʼal li toj maajiʼ nayoʼlaak usta maakʼaʼ saʼ xchʼool xbʼaanunkil aʼin (Éx. 21:22, 23). Li Santil Hu naxkʼut naq li Jehobʼa naraj naq weent tqabʼaanu re naq inkʼaʼ tqakʼul junaq li rahilal.

Chanru naqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu li yuʼam saʼebʼ li naʼlebʼ aʼin? (Chaawil li raqal 9).

9. Kʼaru aajel ru tqabʼaanu re naq inkʼaʼ tqakʼul junaq li rahilal? (Chaawil ebʼ li jalam u).

9 Naqakʼutbʼesi chiru li Jehobʼa naq naqoxloqʼi li qayuʼam li kixkʼe qe naq weent naqabʼaanu naq nokookʼanjelak malaj naq wanko saʼ li qochoch. Jun eetalil, wi wank junaq li kʼanjelobʼaal li qʼes re, li bʼan malaj li bʼeneen, qakʼehaq saʼ jun li naʼaj bʼarwiʼ ebʼ li kokʼal inkʼaʼ teʼxtaw, tento xtzʼeqbʼal bʼarwiʼ inkʼaʼ naru teʼxtaw. Joʼkan ajwiʼ yoʼon wanqo rikʼin naq naqoksi li xaml, li kʼaʼaq re ru li tiq malaj junaq kʼanjelobʼaal li nakʼanjelak rikʼin li lus, maajunwa tqakanabʼ saʼ junaq naʼajej bʼarwiʼ naru teʼxtochʼ ribʼ. Inkʼaʼ ajwiʼ tqabʼeresi junaq li bʼelebʼaal chʼiichʼ wi naqukʼ junaq li bʼan li kaw xmetzʼew malaj naq xqukʼ li haʼ li nakaltesink, naq inkʼaʼ xoowark chiʼus malaj naq yooko chi aatinak saʼ selular.

NAQ NAKʼULMANK JUNAQ LI RAHILAL

10. Kʼaru naru naqabʼaanu naq toj maajiʼ ut naq ak yook chi kʼulmank li rahilal re xkolbʼal li qayuʼam?

10 Yaal naq inkʼaʼ naru naqakol qibʼ chiru junaq li rahilal, li letzbʼil yajel ut naq nawank li pleetik. Abʼan, naq nakʼulmank aʼin, naru naqayal qaqʼe chi xkolbʼal qibʼ chiru ebʼ li rahilal naq naqapaabʼ li nekeʼxye ebʼ li nekeʼtaqlank bʼarwiʼ wanko ut li nekeʼxye ebʼ li awabʼej (Rom. 13:1, 5-7). Wank li rahilal li naru naqakol wiʼ qibʼ joʼkan naq aajel ru naq tqapaabʼ li nekeʼxye ebʼ li nekeʼtaqlank saʼ li tenamit. Jun eetalil, aajel ru xxokbʼal li qahaʼ malaj li tzekemq li inkʼaʼ naxjotʼ ribʼ saʼ junpaat joʼ ajwiʼ ebʼ li bʼan.

11. Wi wank li letzbʼil yajel, kʼaru tento tqabʼaanu?

11 Wi wank li letzbʼil yajel bʼarwiʼ wanko, kʼaru tqabʼaanu? Xpaabʼankil li nekeʼxye ebʼ li awabʼej, kamaʼ xchʼajbʼal li quqʼ, xnajtobʼresinkil qibʼ, roksinkil li maskariiy ut kanaak saʼ ochoch wi yajo. Wi naqabʼaanu ebʼ li naʼlebʼ aʼin, tqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu li yuʼam li kixkʼe qe li Yos.

12. Chanru nokooxtenqʼa Proverbios 14:15 chirix li naʼlebʼ li naqabʼi naq nawank jun li rahilal?

12 Naq nakʼulmank junaq li rahilal, wank sut naqabʼi junaq li esil li moko tzʼaqal ta re ru maare rikʼin li qamiiw, li qechkabʼal malaj rikʼin li nekeʼxkʼe ebʼ li esil. Miqapaabʼ chixjunil li naqabʼi, qapaabʼaq bʼan li nekeʼxye ebʼ li awabʼej ut ebʼ laj bʼanonel (taayaabʼasi Proverbios 14:15). Tento tqapaabʼ li teʼxye qe li Nekeʼjolomink re Xmolam li Jehobʼa ut li qamolam chirix ebʼ li chʼutam ut li puktesink xbʼaan naq aʼan nekeʼxyal xqʼe chi xkʼebʼal qe li naʼlebʼ li tkʼanjelaq chiqu (Heb. 13:17). Naq naqabʼaanu li nekeʼxye, naqakol qibʼ ut ebʼ li junchʼol, ut maare chi joʼkaʼin us teʼaatinaq chirix ebʼ laj Testiiw (1 Ped. 2:12).

QATZʼEQTAANAQ LI KIKʼ

13. Chanru naqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu li yuʼam naq naqapaabʼ li chaqʼrabʼ chirix li kikʼ?

13 Naabʼalebʼ li kristiʼaan nekeʼxnaw naq oxloqʼ li kikʼ chiru ebʼ laj Testiiw. Naqapaabʼ li xchaqʼrabʼ li Jehobʼa chirix li kikʼ naq inkʼaʼ naqakʼulubʼa saʼ qichʼmul usta yooko chi kamk (Hech. 15:28, 29). Aʼin moko naraj ta xyeebʼal naq naqaj kamk. Naqaj bʼan roxloqʼinkil li maatan li kixkʼe qe li Jehobʼa. Joʼkan naq naqasikʼ xtenqʼ ebʼ laj bʼanonel li inkʼaʼ nekeʼroksi li kikʼ re naq tooʼeʼxbʼan.

14. Kʼaru tooruuq xbʼaanunkil re naq inkʼaʼ tqasikʼ junaq li bʼaneʼk li tooxkʼe saʼ chʼaʼajkilal?

14 Wi naqakʼaakʼale chiʼus li qajunxaqalil rikʼin chixjunil li xqatzol saʼ li tzolom aʼin, maare moko aajel ta ru naq toochoʼeʼq ut naq tqakʼul junaq li kawil bʼaneʼk. Ut wi tooʼeʼxchoʼ? Saʼ junpaat tookʼiraaq wi chaabʼil naqil li qajunxaqalil. Naqakol qibʼ chiru li choʼeʼk wi naqisi chixjunil li wank saʼ li qochoch li nokooxkʼe saʼ xiwxiwal joʼ ajwiʼ saʼ li qakʼanjel, ut naq naqapaabʼ li chaqʼrabʼ chirix li xbʼeresinkil li bʼelebʼaal chʼiichʼ.

Xbʼaan naq oxloqʼ chiqu li yuʼam, naqanujtesi li DPA ut naqakʼam yalaq bʼar. (Chaawil li raqal 15). d

15. a) Kʼaʼut aajel ru naq junelik wanq qikʼin li hu chirix li kikʼ ut kʼubʼkʼuuq ru chiʼus? (Chaawil ebʼ li jalam u). b) Joʼ naxkʼut li bʼideo, chanru tooruuq xsikʼbʼal chiʼus li naqaj xbʼaanunkil chirix li kikʼ?

15 Jun chik xyaalal naq naqakʼutbʼesi naq naqabʼanyoxi li yuʼam aʼan xnujtesinkil li hu chirix li kikʼ (la tarjeta de negativa a la sangre) ut aʼin junelik wanq qikʼin. b Li hu aʼin nakʼanjelak re xchʼolobʼankil kʼaru naqakʼoxla chirix li kikʼ ut jalan chik bʼaneʼk. Ma ak xaakʼubʼ chiʼus li hu aʼin? Wi aajel ru naq taanujtesi ut taajal li wank chisaʼ, matbʼayk chi xbʼaanunkil. Wi naqakanabʼ chi tzʼiibʼanbʼil chi chʼolchʼo ru, inkʼaʼ tqasach qahoonal xchʼolobʼankil rehebʼ laj bʼanonel ut chi joʼkan tooʼeʼxtenqʼa saʼ junpaat. Aʼin naru ajwiʼ nokooxtenqʼa re naq ebʼ laj bʼanonel inkʼaʼ teʼxkʼe saʼ xiwxiwal li qayuʼam rikʼin junaq li bʼaneʼk malaj rikʼin li kikʼ. c

16. Kʼaru tatruuq xbʼaanunkil wi inkʼaʼ nakaanaw xnujtesinkil li hu DPA?

16 Maakʼaʼ naxye ma saajo malaj kaw li qajunxaqalil, chiqajunilo naru naqatochʼ qibʼ malaj tooyajerq (Ecl. 9:11, 12). Joʼkan naq us naq wanq qikʼin junelik li qaDPA. Abʼan wi inkʼaʼ nakaanaw xnujtesinkil? Matkʼoxlak. Ebʼ li cheekel winq saʼ laachʼuut naru nakateʼxtenqʼa. Aʼanebʼ inkʼaʼ teʼxye aawe kʼaru taabʼaanu, saʼ aabʼeen tenebʼanbʼil aʼan (Gál. 6:4, 5). Li naru nekeʼxbʼaanu, aʼan aatenqʼankil re xtawbʼal ru ut re xtzʼiibʼankil li xaakʼoxla xbʼaanunkil.

KʼOXLANQO CHIʼUS

17. Chanru naqakʼutbʼesi naq nokookʼoxlak chiʼus chirix li qakawilal?

17 Li naqasikʼ xbʼaanunkil saʼ li qayuʼam chirix li qajunxaqalil ut chirix li bʼaneʼk chalenaq saʼ li Santil Hu (Hech. 24:16; 1 Tim. 3:9). Joʼkan naq li naqasikʼ xbʼaanunkil ut aatinak rikʼinebʼ li junchʼol, naqajultika li naxye Filipenses 4:5: «Li xtuulanil eechʼool chikʼutunq chiruhebʼ chixjunil». Naqakʼutbʼesi naq us nokookʼoxlak naq moko junelik ta naxik qachʼool chirix li qajunxaqalil chi moko naqapuʼersi ruhebʼ li junchʼol chi kʼoxlak joʼ laaʼo. Naqarahebʼ ut naqoxloqʼihebʼ li qechpaabʼanel usta moko juntaqʼeet ta nokookʼoxlak (Rom. 14:10-12).

18. Chanru tqakʼutbʼesi naq oxloqʼ chiqu li qayuʼam?

18 Joʼ xqil saʼ xtiklajik, rikʼin li Jehobʼa chalenaq li yuʼam. Naru naqakʼutbʼesi chiru naq oxloqʼ chiqu li qayuʼam naq naqakʼe qachʼool chi rilbʼal ut tookʼanjelaq chiru chi anchal qachʼool (Apoc. 4:11). Anaqwan nokooyajerk ut naqakʼul li rahilal abʼan moko aʼin ta kiraj li Jehobʼa choʼq qe. Joʼkan naq chi seebʼ li Jehobʼa tixbʼaanu naq toowanq saʼ li chʼinaʼusil naʼajej arin saʼ ruuchichʼochʼ, bʼarwiʼ maakʼaʼaq chik li kamk chi moko li rahilal (Apoc. 21:4). Joʼkan bʼiʼ, qoxloqʼihaq li yuʼam li kixkʼe qe li Jehobʼa ut qoksihaq re kʼanjelak chiru.

BʼICH 140 Ak xwulak li junelik yuʼam!

a Li tzolom aʼin tooxtenqʼa chi roxloqʼinkil chiʼus li qayuʼam li kixkʼe qe li Yos. Tqil kʼaru tqabʼaanu re xkolbʼal li qayuʼam, li qajunxaqalil ut naq nakʼulmank junaq li rahilal. Tqil ajwiʼ li tento tqabʼaanu chiqajunilo re naq kawresinbʼilaqo naq tooʼeʼxkʼam saʼ li bʼanlebʼaal chi maakʼaʼaq saʼ qachʼool.

b Saʼ wiibʼ oxibʼ li naʼajej, li hu aʼin nanawmank ru joʼ DPA.

d XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U: Jun li hermaan naxnujtesi li hu DPA ut junelik naxkʼam.