1. ¿Hanja handi rä Zi Dada Jeoba mä bidahu̱?

 IMÄJINÄ ge nꞌa ri amigo bi rꞌaꞌi nꞌa rä regalo. Mäske nunä regalo xa rä antigua, di bale xi ndunthi rä bojä. ¿Te ma gi pe̱fi ko näꞌä regaloꞌä? Zäi ge xa ma gi jamäsu. Njabu̱ ꞌnehe mä bidahu̱. Pa rä Zi Dada Jeoba xa ja ndunthi rä muui ꞌne asta bi uni rä Tꞌu̱ pa bi du po gekhu̱ (Juan 3:16).

2. Ja ngu udi 2 Corintios 7:1, ¿te to̱ꞌmi rä Zi Dada Jeoba de gekhu̱?

² Rä Biblia enä ge de rä Zi Dada Jeoba ja bi po̱ho̱ni rä te (Sal. 36:9). Rä apostol Pablo ꞌnehe bi ꞌñenä: «Por geꞌä di ꞌmu̱hu̱ ꞌne di ñꞌänihu̱» (Hech. 17:25, 28). Hää, mä bidahu̱ näꞌä nꞌa rä regalo xä rꞌakägihu̱ Jeoba ꞌne asta xä rꞌakägihu̱ gatꞌho näꞌä di jakägihu̱ mꞌe̱di pa gä suhu̱ mä tehu̱ (Hech. 14:15-17). Pe Jeoba hingä ma dä ja yä milagro pa njabu̱ hinte gä thogihu̱, sino ke näꞌä to̱ꞌmi gä hutsꞌihu̱ de mä partehu̱ pa gä su mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱ (hñeti 2 Corintios 7:1). Pe, ¿te debe gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ gä jamäsuhu̱ mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱?

3. ¿Por hanja di su mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱?

³ Nuju̱ di jamäsuhu̱ mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱, ngeꞌä di ne gä pe̱päbihu̱ xä ñho rä Zi Dada Jeoba (Mar. 12:30). Rä Biblia di mända: «Daphu̱ Äjuä gatꞌho ri tehu̱. Geꞌä nꞌa rä ñhäꞌti xträ ntꞌaxi ngu nuꞌä di hoꞌä» (Rom. 12:1). Nuju̱ di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱fihu̱ nunä mhända, hänge di ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä kosa dä za dä tsꞌoni mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱. Mäjuäni ge mäpaya hinto di mpontꞌui yä ñheni. Pe nuju̱ di hutsꞌihu̱ de mä partehu̱ pa gä su mä nzakihu̱ ꞌne mä  ndoyꞌohu̱, ꞌne njabu̱ di utihu̱ rä Zi Dada Jeoba ge di balorahu̱ näꞌä rä te xä rꞌakägihu̱.

4. ¿Te mi ne dä sigi dä me̱fi rä rey David?

⁴ Rä rey David xa mi balora ndunthi näꞌä rä te xki umbäbi rä Zi Dada Jeoba hänge bi yꞌofo: «¿Te di muui mä ndoyꞌo mu̱ ya xtä tu? ¿Hage ma dä za gä nsundaꞌi mu̱ ya xtä ñhai? ¿Hage ma dä za gä xipäbi märꞌa ge ri mhäte hingi faya?» (Sal. 30:9). Mꞌatꞌho rä rey David bi yꞌofo nuya yä noya nuꞌmu̱ mi pädi ge ya ma xä du. Pe mäske njabu̱, näꞌä mi ne dä sigi dä te pa njabu̱ xä sigi xä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Zäi ge geꞌä di nehu̱ ꞌnehe.

5. ¿Te di debe gä pe̱fihu̱ hindi porta mu̱ dyä zi däta jäꞌihu̱ o di hñenihu̱?

⁵ Mu̱ ya dyä zi däta jäꞌihu̱ o di hñenihu̱, yä hingi tsa gä pe̱fihu̱ näꞌä ndi pe̱fihu̱ mä mꞌe̱tꞌo ꞌne zäi ge geꞌä jakägihu̱ gä tumämu̱ihu̱ o gä nkue̱hu̱. Pe hingä po geꞌä ma gä ñhe̱tꞌhohu̱. Hindi mporta mu̱ ya dyä zi däta jäꞌihu̱ o di hñenihu̱, nuju̱ tobe dä za gä eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba ja ngu bi ja rä rey David. Rä Zi Dada Jeoba xa di mäkägihu̱ hindi porta ua dyä zi däta jäꞌihu̱ o di hñenihu̱ (Mat. 10:29-31). Jeoba xa di balora mä bidahu̱ ꞌne di prometegihu̱ ge mu̱ nꞌa rä pa gä tuhu̱, näꞌä ma dä rꞌakägihu̱ rä te mänꞌaki (Job 14:14, 15). Pe mientra di tehu̱, ma gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä su mä nzaki ꞌne mä ndoyꞌohu̱.

6. ¿Te di mändagihu̱ rä Zi Dada Jeoba gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ hingä o̱tpäbihu̱ rä dañu mä ndoyꞌohu̱?

⁶ Mäske rä Biblia hingä nꞌa rä mfistꞌofo näꞌä xikägihu̱ hanja di debe gä suhu̱ mä nzakihu̱, pe hää xikägihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba mändagihu̱ gä su mä ndoyꞌohu̱. Por ejemplo, näꞌä engägihu̱: «ꞌUeke de ri ndoyꞌo nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe o̱tpäbi rä dañu» (Ecl. 11:10). Rä nzatꞌhu ꞌne rä nti, geꞌu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä kosa di proibi rä Biblia (Prov. 23:20). Hää, rä Zi Dada Jeoba to̱ꞌmi gä midehu̱ näꞌä di tsihu̱, pa njabu̱ hingä o̱tpäbihu̱ rä dañu mä ndoyꞌohu̱ (1 Cor. 6:12; 9:25).

7. ¿Hanja näꞌä rä konseho uni Proverbios 2:11 faxkägihu̱ pa gä su mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱?

⁷ Ko näꞌä di pe̱fihu̱ mähyoni gä udihu̱ ge ja mä juisiohu̱ ꞌne ge di balorahu̱ näꞌä rä te xä rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba (Sal. 119:99, 100; hñeti Proverbios 2:11). Por ejemplo, mähyoni gä usahu̱ mä juisiohu̱ ora di huahnihu̱ te gä tsihu̱. Mu̱ di pädihu̱ xä ñho ge nꞌa rä ñhuni o nꞌa rä bebida o̱tkägihu̱ rä dañu, di dominähu̱ mä mfenihu̱ ꞌne hindi tsihu̱ pa hingä u̱ngä mä ndoyꞌohu̱. ꞌNehe di udihu̱ ge ja mä juisiohu̱ mu̱ di ähähu̱ xä ñho, mu̱ di jahu̱ rä ejercicio, mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ xä ntꞌaxi mä ndoyꞌohu̱, mä dutuhu̱ ꞌne mä nguhu̱.

8. ¿Te mä ley bi umbäbi Jeoba rä hnini Israel ꞌne por hanja?

⁸ Jeoba bi umbäbi yä ley rä hnini Israel pa dä ebita yä aksidente ha yä nguu ꞌne ha yä ꞌme̱fi (Éx. 21:28, 29; Deut. 22:8). Mu̱ nꞌa rä jäꞌi mi hote mäske himi neꞌä, rä Ley Äjuä mi huꞌspäbi nꞌa rä kastigo (Deut. 19:4, 5). Rä Ley ꞌnehe mi kastiga nuꞌu̱ yä jäꞌi mäske por aksidente mi u̱ni nꞌa rä zi bätsi näꞌä tobe mi odä ha rä mu̱i rä nänä (Éx. 21:22, 23). Rä Biblia udi hanja Äjuä ne gä honihu̱ rä modo hanja gä ebitahu̱ yä aksidente.

9. ¿Te debe gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ hindä thogi yä aksidente? (Hyandi yä foto).

⁹ Mu̱ ha mä nguhu̱ o ha mä ꞌme̱fihu̱ di handihu̱ te mä peligro ja ꞌne di häkihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe dä za dä ja nꞌa rä aksidente, ma gä udihu̱ ge di mädihu̱ näꞌä rä te xä uni  Äjuä. Mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nuꞌu̱ yä kosa he̱nte, yä ꞌñethi, o nuꞌu̱ yä líquido yä peligroso o yä benenoso, debe gä hutsꞌihu̱ habu̱ hindä za dä zu̱di yä bätsi. Mu̱ ma gä e̱ihu̱ o gä destruihu̱ nuꞌu̱ yä kosa, mähyoni gä e̱ihu̱ o gä destruihu̱ nsinke toꞌo dä thogi nꞌa rä aksidente. ꞌNehe di seguruhu̱ ko rä tsibi, ko nuꞌu̱ yä líquido xä pa, o ko nuꞌu̱ yä erramienta xä ntsꞌuni, ꞌne hindi usahu̱ nixi di tsogihu̱ habu̱ dä za toꞌo dä thogi nꞌa rä aksidente. Mu̱ xtä ñꞌatꞌhähu̱, o mu̱ xtä tsihu̱ yä ithe o nꞌa rä ꞌñethi näꞌä jakägihu̱ hingä manejahu̱ xä ñho, hindi debe gä e̱tꞌihu̱ nꞌa rä bo̱jä njabu̱. ꞌNehe, ora di e̱tꞌihu̱ nꞌa rä karro hindi debe gä usahu̱ rä telefono pa njabu̱ gä jamäsuhu̱ rä ꞌñuu ꞌne hindä distraegihu̱.

10. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ ora nse̱kitho tso̱ho̱ nꞌa rä däta xuñha näꞌä hutsꞌi en peligro mä bidahu̱?

¹⁰ Mäske di suhu̱ mä tehu̱, ja märꞌa yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ hutsꞌi en peligro mä bidahu̱. Por ejemplo, yä bu̱nthi yꞌee, yä epidemia o yä tuhni. Pe mäske njabu̱, hää dä za te gä pe̱fihu̱  pa njabu̱ gä ñäni mä bidahu̱. Por ejemplo dä za gä o̱tehu̱ yä autorida ora di mända ge hingä po̱nihu̱, o nuꞌmu̱ di mända gä po̱nihu̱ de mä nguhu̱ pa gä mahu̱ ha mä nꞌa rä luga (Rom. 13:1, 5-7). ꞌNehe dä hogi gä pe̱ꞌtsihu̱ rä ñhuni näꞌä hingi tsꞌoki nguntꞌä, rä dehe ꞌne rꞌa yä ꞌñethi pa ora nse̱kitho tso̱ho̱ nꞌa rä däta xuñha.

11. ¿Te debe gä pe̱fihu̱ mu̱ bi zo̱ho̱ nꞌa rä epidemia ha näꞌä rä hnini habu̱ di ꞌmu̱ihu̱?

¹¹ ¿Te debe gä pe̱fihu̱ mu̱ bi zo̱ho̱ nꞌa rä epidemia ha näꞌä rä hnini habu̱ di ꞌmu̱ihu̱? ꞌNehe mähyoni gä o̱tehu̱ yä autorida. Mähyoni gä xu̱kihu̱ mä yꞌe̱hu̱, gä usa mä cubrebocahu̱, hingä muntsꞌihu̱ ꞌne gä mꞌaihu̱ yabu̱ de märꞌaa, o gä njotꞌihu̱ ha mä nguhu̱ ora sikägihu̱ ge hindi debe gä po̱ñhu̱. Mu̱ gä pe̱fihu̱ näꞌä di mhändagihu̱, ma gä udihu̱ ge di balorahu̱ näꞌä rä te xä rꞌakhu̱ Äjuä.

12. ¿Hanja faxkägihu̱ Proverbios 14:15 nuꞌmu̱ ja nꞌa rä däta xuñha ꞌne tso̱kägihu̱ ndunthi yä notisia?

¹² Ora nse̱kitho tso̱ho̱ nꞌa rä däta xuñha, zäi ge nguntꞌä tso̱kägihu̱ yä notisia po mäde de mä amigohu̱, mä besinuhu̱, mä familiahu̱, rä radio o rä telebision, mäske rꞌabu̱ hingä gatꞌho mäjuäni. En lugar de gä kamfrihu̱ gatꞌho yä notisia, mänꞌa dä hogi gä kamfrihu̱ näꞌä mängä yä autorida de rä gobiernu ꞌne nuꞌu̱ yä ngu de gä ntꞌo̱the (hñeti Proverbios 14:15). ꞌNehe di debe gä jamäsuhu̱ näꞌä mää rä Cuerpo Gobernante ꞌne rä ngu Betel ora xikägihu̱ te di debe gä pe̱fihu̱ ko mä mhuntsꞌihu̱ ꞌne rä predicación. Ngeꞌä nuꞌu̱ mꞌe̱tꞌo di imbestiga xä ñho änte de dä xikägihu̱ te xä ñho gä pe̱fihu̱ (Heb. 13:17). Ora di hutsꞌihu̱ de mä partehu̱ ꞌne di o̱dehu̱, di suhu̱ tanto mä bidahu̱ ꞌne yä bida märꞌaa ꞌne di eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba (1 Ped. 2:12).

13. Ora yä mediko ne dä xitkägihu̱ rä ji, ¿te di pe̱fihu̱ pa gä udihu̱ ge di mädihu̱ rä te?

¹³ Pa gekhu̱ yä testigo rä Jeoba, rä ji xä nsundatho ꞌne di pe̱ꞌspäbihu̱ ndunthi rä tꞌekꞌei. Nuju̱ di jamäsuhu̱ näꞌä rä ley xä uni rä Zi Dada Jeoba de rä ji, hänge hindi aseptahu̱ dä sitkägihu̱ rä ji ha mä ndoyꞌohu̱ mäske yä mediko xikägihu̱ ge ꞌmu̱i en peligro mä bidahu̱ (Hech. 15:28, 29). Hindi signifika ge di ñhe̱tꞌhohu̱ ꞌne di ne gä tuhu̱. ¡Nuju̱ xa di mädihu̱ mä tehu̱! Hänge di honihu̱ nuꞌu̱ yä mediko ꞌmu̱i dispuesto dä hyoni nꞌa rä hogä tratamiento pa dä yꞌo̱thegihu̱ nsinke dä xitkägihu̱ rä ji.

14. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ hingä ma gä ꞌmaihu̱ ha yä hospital po nꞌa rä aksidente?

¹⁴ Mu̱ gä jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä konseho ya dä handihu̱ ꞌne gä su mä bidahu̱, yä mediko nixi ma dä ꞌñengägihu̱ ge di ja mꞌe̱di rä ji ora di hñenihu̱. ¿Pe xiꞌmu̱ ma dä ja mꞌe̱di nꞌa rä operasio? Mu̱ xtä su mä nzakihu̱, nguntꞌä ma gä ñänihu̱ ꞌne gä hogihu̱. Mu̱ gä häkihu̱ nuꞌu̱ yä peligro ja ha mä nguhu̱ o ha mä ꞌme̱fihu̱, ꞌne mu̱ di respetahu̱ nuꞌu̱ yä ley xä thutsꞌi ora di e̱tꞌihu̱ nꞌa rä karro, ma gä ebitahu̱ gä thogihu̱ nꞌa rä aksidente ꞌne dä tsꞌixkägihu̱ nguntꞌä ha rä hospital.

15. a) ¿Por hanja di debe dä mꞌu̱i en orden nuꞌu̱ yä dato hutsꞌi ha mä directriz médicahu̱, ꞌne por hanja di debe gä ndudehu̱ nzäntho? (Hyandi rä foto). b) Ja ngu dä handihu̱ ha rä bideo, ¿hanja dä za gä tomähu̱ xä ñho yä desision ora yä mediko adi rä ji pa dä yꞌo̱thegihu̱?

¹⁵ Pa gä udihu̱ ge di mädihu̱ näꞌä rä te xä rꞌakägihu̱ Jeoba, ꞌnehe mähyoni gä ñuꞌtsihu̱ rä directriz médica b ꞌne gä hätsꞌihu̱ habu̱ di yꞌohu̱. Ha nunä documento di debe gä ofohu̱ te mä tratamiento di  hänihu̱ o di rechazahu̱, ꞌne näꞌä xtä desidihu̱ dä respeta yä mediko ora tꞌadi rä ji. ¿Xi näꞌä ri directriz médica gi pe̱ꞌtsi, ꞌmu̱i en orden ꞌne tobe di sirbe nuꞌu̱ yä dato hutsꞌi?, o ¿ja mꞌe̱di gi ñuꞌtsi mä nꞌa rä rꞌayꞌo? Mu̱ xtä ñuꞌtsihu̱ xä ñho nunä documento ꞌne ꞌmu̱i en orden, hingä mꞌe̱tꞌo ma gä ꞌme̱dihu̱ ndunthi rä tiempo pa gä esplikabihu̱ yä mediko ꞌne nuꞌu̱ ma dä atiendegihu̱ nguntꞌä. Nunä documento ma dä maxkägihu̱ pa hindä thuskägihu̱ nꞌa rä tratamiento o nꞌa rä ꞌñethi näꞌä hindi nehu̱, o näꞌä ma dä yꞌo̱tpäbi rä dañu mä ndoyꞌohu̱. c

16. ¿Te debe gi pe̱fi mu̱ hingi pädi hanja gi ñuꞌtsi ri directriz médica?

¹⁶ Hindi mporta ua dyä bäsjäꞌihu̱ o ja mä nzakihu̱, gatꞌho dä za gä thogihu̱ nꞌa rä aksidente (Ecl. 9:11). Hänge mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ en orden mä directriz médicahu̱ pa ora di pahu̱ ha yä mediko. Mu̱ hingi pädi hanja gi ñuꞌtsi nunä rä documento, ogi turimu̱i: yä anciano de rä mhuntsꞌi dä za dä maxꞌäꞌi. Pe yä anciano hingä go ma dä xiꞌi te di debe gi pe̱fi, ngeꞌä näꞌä responsabilida go di tokaꞌi (Gál. 6:4, 5). Pe hää dä za dä maxꞌäꞌi gi ntiende te mä imformäsio adi ha näꞌä rä documentoꞌä, ꞌne dä za dä maxꞌäꞌi gi yꞌofo.

17. ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge ja mä juisiohu̱ ora di huahnihu̱ nꞌa rä ꞌñethi o nꞌa rä tratamiento?

¹⁷ Kada nꞌa de gekhu̱ di pe̱ꞌtsä mä konsiensiahu̱, hänge kadakien di desidihu̱ te mä tratamiento gä hänihu̱ (Hech. 24:16; 1 Tim. 3:9). Pe di jamäsuhu̱ näꞌä konseho uni Filipenses 4:5 ora enä: «Dä bäꞌähu̱ gatꞌho yä jäꞌi ge nuꞌähu̱ ja ri juisiohu̱ ꞌne gi pähu̱ gi ntiendehu̱». Hää, di tumämu̱ihu̱ po gä su mä tehu̱ ꞌne mä nzakihu̱. Pe di udihu̱ ge ja mä juisiohu̱ ora hingä ho̱nse̱nä odä ha mä mfenihu̱ ꞌne hindi obligabihu̱ märꞌa dä huahni nuꞌu̱ yä ꞌñethi o nuꞌu̱ yä tratamiento di huahnihu̱. Di mädihu̱ ꞌne di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei mä kuhu̱, mäske rꞌa nꞌañꞌo nuꞌu̱ yä desision di huahni ora di su yä nzaki ꞌne yä te (Rom. 14:10-12).

18. ¿Hanja dä za gä udihu̱ ge di umbäbihu̱ njamädi rä Zi Dada Jeoba po näꞌä rä te xä rꞌakägihu̱?

¹⁸ Di udihu̱ ge di umbäbihu̱ njamädi rä Zi Dada Jeoba po näꞌä rä te xä rꞌakägihu̱, ora di su mä nzakihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱ pa dä za gä pe̱päbihu̱ xä ñho (Apoc. 4:11). Mäpaya di pe̱ꞌtsihu̱ yä ñheni ꞌne yä xuñha, pe hingä geꞌä rä bida ne rä Zi Dada Jeoba pa gekhu̱. Hänge mänꞌitꞌho, Näꞌä ma dä hä nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho habu̱ ya dä ñꞌotho rä sufrimiento nixi rä du (Apoc. 21:4). Pe mientra dä zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä, ma gä su mä bidahu̱ ꞌne ma gä usahu̱ pa gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä go geꞌä xä rꞌakägihu̱ mä tehu̱.