Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 9

Cenin o životo sar poklon taro Devel

Cenin o životo sar poklon taro Devel

Preku leste isi amen životo, dvižinaja amen hem postojnaja (DELA 17:28)

GILI 141 O životo tano poklon najbaro

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. Kobor vredinela e Jehovaske amaro životo?

 ZAMISLIN tuke kaj jekh amal dela tut purani slika so but vredinela hem tani edinstveno ko sveto. Šaj našavgja hari pli boja, isi la negde fleke hem tani hari pharavdi. Sepak, oj vredinela milionja dolarija. Adaleske sigurno but ka cenine la hem ka zaštitine la. Slično, o Jehova dengja amen jekh but skapoceno poklon, amaro životo. Ustvari, o Jehovaske sikavela kobor ceninela amaro životo adalea so dengja ple Čhave sar otkupnina amenge (Jovan 3:16).

2. Sprema 2. Korinkjanite 7:1, so očekujnela amendar o Jehova?

2 O Jehova tano o izvor e životoskoro (Ps. 36:9). O apostol Pavle halilo adava čačipe keda vakergja: „Preku leste isi amen životo, dvižinaja amen hem postojnaja“ (Dela 17:25, 28). Adaleske šaj te vakera kaj amaro životo tano poklon taro Devel. Ov ljubezno dela amen sa so valjani amenge te šaj te ačhova dživde (Dela 14:15-17). Ama o Jehova na kerela čudija te šaj te ikerel amen ko životo. Namesto adava, ov očekujnela amendar te grižina amen najšukar so šaj bašo amaro fizičko hem duhovno sastipe. (Čitin 2. Korinkjanite 7:1.) Soske valjani te zaštitina amaro sastipe hem životo hem sar šaj te kera adava?

CENIN O ŽIVOTO SAR POKLON

3. Koja tani jekh pričina soske valjani te trudina amen te ačhova saste?

3 Jekh pričina soske valjani te ačhova saste tani adaja so agjaar šaj te služina e Jehovaske najšukar so šaj (Mar. 12:30). Amen mangaja te da amaro telo sar „dživdi žrtva, sveto hem prifatlivo e Devleske“, hem adaleske izbeginaja te kera bukja kola so džanaja kaj ka keren šteta amare sastipaske (Rim. 12:1). Džangjola pe, bizi razlika kobor hem te arakha amen jekh dive šaj palem te nasvaljova. Ama daja amendar sa soske mangaja te sikava amare nebesno Dadeske kaj ceninaja o životo sar poklon.

4. So manglja o cari o David te kerel?

4 O cari o David objasningja soske ceninela o životo sar poklon taro Devel keda pišingja: „So vredinela mlo meribe, adava so ka džav ko grobo? Ka falinel tut li o pravo? Ka vakerel li baši tli vernost?“ (Ps. 30:9). O David šaj pišingja akala lafija kratko angleder te merel. Ama ov sine odlučno te ačhol dživdo hem kobor so šaj sasto te šaj te falinel e Jehova. Sarine amen siem odlučna te kera o isto.

5. So šaj te kera bizi razlika kobor siem phure ili nasvale?

5 O nasvalipe hem o phuripe šaj te sprečinen amen te kera but bukja so keraja sine angleder. Adaleske šaj te osetina amen tažna hem razočarime. Ama sepak valjani te da amaro najšukar te šaj te arakha amaro sastipe. Soske? Adaleske so bizi razlika kobor siem phure ili kobor siem nasvale, amen šaj isto sar o David te falina e Jehova. Kobor utešno tano adava so džanaja kaj amaro Devel ceninela amen iako siem nasvale ili phure (Mat. 10:29-31). Čak te mera, le ka ovel le bari želba te voskresninel amen (Jov 14:14, 15). Džikote siem dživde mangaja te kera sa te šaj te arakha amaro sastipe hem životo.

IZBEGIN ŠTETNA NAVIKE

6. So očekujnela amendar o Jehova keda kerela pe lafi bašo hajbe hem pijbe?

6 Iako i Biblija nane priračniko bašo sastipe hem ishrana, sepak vakerela amenge sar o Jehova razmislinela bašo akala bukja. Na primer, o Jehova predupredinela amen te cida amen taro lošna bukja so šaj te keren šteta amare teloske (Prop. 11:10). I Biblija vakerela te na preterina hajbaja hem pijbaja alkohol soske akala bukja šaj te keren šteta amare sastipaske pa čak te mudaren amen (Izr. 23:20). O Jehova očekujnela amendar te sikava samokontrola keda odlučinaja so haja hem kobor haja hem pijaja (1. Kor. 6:12; 9:25).

7. Sar o sovet so arakhljola ko Izreki 2:11 pomožinela amen te ana šukar odluke bašo amaro sastipe?

7 Šaj te ana odluke kola so sikavena kaj but ceninaja amaro životo sar poklon taro Devel agjaar so ka ova pronikliva (Ps. 119:99, 100; Čitin Izreki 2:11). Na primer, šukar ka razmislina bašo adava so haja. Ako mangaja jekh hajbe, a džanaja kaj tano štetno amenge, tegani ka izbegina le. Isto agjaar sikavaja proniklivost agjaar so dovolno sovaja, redovno vežbinaja, isi amen šukar navike baši lično higiena hem ikeraja amaro kher čisto.

TRUDIN TUT TE IZBEGINE OPASNA SITUACIE

8. So sikavela amen i Biblija bašo adava kobor tano važno e Jehovaske te ova bezbedna?

8 O Jehova dengja e Izraelconge zakoni bašo adava sar te zaštitinen pe taro opasna situacie khere hem ki buti (2. Moj. 21:28, 29; 5. Moj. 22:8). Ako nekoj nenamerno mudargja nekas tegani le sine le seriozna posledice (5. Moj. 19:4, 5). Ko zakoni pišinela sine kaj čak okola so nenamerno povredingje jekhe bebe so panda na bijandilo valjani sine te oven kaznime (2. Moj. 21:22, 23). I Biblija jasno sikavela kaj o Jehova mangela te da amendar sa te šaj te izbegina opasna situacie.

Sar šaj ko asavke situacie te sikava kaj ceninaja o životo? (Dikh ko pasus 9)

9. So šaj te kera te šaj te izbegina opasna situacie? (Dikh hem o slike.)

9 Sikavaja kaj ceninaja o životo agjaar so khere hem ki buti pazinaja ki bezbednost. Na primer, ako mangaja te frda oštra predmetija, otrovna hemikalije ili iljačija pazinaja sar hem kote frdaja len, isto agjaar asavke bukja na mukhaja len ko thana kote so šaj o čhave te arakhen len. Isto agjaar, pazinaja keda tharaja jag, keda keravaja nešto ili koristinaja električna aparatija hem keda ikljovaja kheraldan pazinaja te na mukha akala bukja vklučime ki struja. Pazinaja te na vozina ako pilem jaka hapija, ako pilem alkohol ili ako na sukjem dovolno, hem isto agjaar na ikeraja ko vasta telefoni džikote vozinaja.

KEDA SLUČINELA PE NESAVI NEVOLJA

10. So šaj te kera angleder hem džikote trajnela nesavi nevolja?

10 Ponekogaš ka slučinen pe opasna situacie sar na primer, prirodna katastrofe, epidemie hem gragjanska nemirija. Keda ka slučinen pe asavke nevolje šaj te trudina amen te ačhova bezbedna kobor so šaj hem te preživina i opasnost agjaar so ka ova poslušna ko upatstvija te naša taro adava than hem ka šuna javera upatstvija so dena o vlastija (Rim. 13:1, 5-7). Nesave opasnostija šaj angleder te predvidinen pe. Adaleske valjani te šuna o upatstvija taro vlastija kola so ka pomožinen amen te spremina amen baši lende. Na primer, ka ovel šukar te čhiva ki strana nekobor šišija pani hem hajbe so na rumingjovela hem isto agjaar te ovel amen kutija baši prva pomoš.

11. So valjani te kera keda pojavinela pe nesavo zarazno nasvalipe?

11 So valjani te kera ako ko than kote so živinaja širinela pe zarazno nasvalipe? Valjani te ova poslušna ko upatstvija so dobinaja len taro vlastija, sar soj redovno te thova amare vasta, te ikera distanca, te phirava maska hem te ova ko karantin. Amari poslušnost ko akala bukja sikavela kobor ceninaja o životo.

12. Sar o načelo so arakhljola ko Izreki 14:15 pomožinela amen te odlučina ko save informacie ka verujna keda slučinela pe nesavi nevolja?

12 Ponekogaš džikote trajnela nesavi vonredno situacija šaj ka šuna bukja kola so nane točna taro amare amala, komšie ili vestija. Namesto te verujna ko „sekova lafi“ so šunaja le, valjani te šuna o najtočna informacie so avena taro vlastija hem doktorija. (Čitin Izreki 14:15.) O Vodečko telo hem i podružnica trudinena pe te šaj te doznajnen o najtočna informacie angleder te den upatstvija bašo sostanokija hem baši služba (Evr. 13:17). Keda siem poslušna ko upatstvija zaštitinaja korkori amen hem e javeren. Adava isto agjaar šaj te pomožinel e manušenge te ovel len šukar mislenje bašo e Jehovaskere svedokija (1. Pet. 2:12).

TE VOZDRŽINA AMEN TARO RAT

13. Sar sikavaja kaj ceninaja o životo keda kerela pe lafi bašo rat?

13 E Jehovaskere svedokija tane pendžarde sar manuša so verujnena kaj o rat tano sveto. Amen poštujnaja e Jehovaskoro zakoni bašo rat agjaar so na prifatinaja transfuzija čak ko itno medicinsko slučaj (Dela 15:28, 29). Ama adava na značinela kaj mangaja te mera. Amen ceninaja o životo hem adaleske rodaja pomoš taro specijalistija kola soj spremna te pomožinen amenge bizo te koristinen rat.

14. So valjani te kera te šaj te na ana amen ki situacija te ova operacija ili te ovel amen potreba tari itno medicinsko pomoš?

14 Ako arakhaja amaro sastipe agjaar so ka šuna o sovetija tari akaja statija, tegani šaj nane te ovel amen potreba tari operacija ili tari nesavi javer itno medicinsko postapka. Ako akana arakhaja amaro sastipe, tegani polokhe ka nakha ako valjani te ova nesavi operacija. Isto agjaar, šaj nane te ovel amen potreba tari nesavi itno medicinsko pomoš ili operacija ako angleder više keraja nešto te šaj amaro kher hem o than kote so keraja buti te ovel bezbedno hem ako pazinaja ko soobrakjajna znakija.

Adaleske so ceninaja amaro životo sar poklon, amen pheraja i TP kartička hem phiravaja la amencar (Dikh ko pasus 15) d

15. a) Soske tano važno te phirava amencar i aktuelno TP kartička? (Dikh hem i slika.) b) Sar soj sikavdo ko video, sar šaj te ana šukar odluke bašo koristibe rat?

15 Adaleske so ceninaja amaro životo amen pheraja i kartička Trajno polnomoštvo za zdravstvena griža hem phiravaja la sekogaš amencar. b Preku akava dokumenti amen objasninaja amaro stavi baši transfuzija hem bašo javera medicinska tretmanija. Dali tli TP kartička tani aktuelno? Ako valjani te menine nešto, ma adžiker. Adava so jasno ka pišina save medicinska postapke prifatinaja ka pomožinel amenge posigate te dobina nesavo lekuvanje hem nane te našava vreme. Isto agjaar ka ova sigurna kaj nane te dobina nesavo tretmani kova so ka kerel amenge šteta. c

16. So šaj te kera ako na siem sigurna sar te phera i TP kartička?

16 Bizi razlika kobor terne ili saste siem sarine amen šaj te doživina nesrekja ili te nasvaljova (Prop. 9:11). Adaleske mudro ka ovel te phera i TP kartička. Ako na sian sigurno sar te phere akava dokumenti, rode pomoš taro starešine. Ola trudinena pe te džanen sar pherela pe akava dokumenti ama nane te anen odluke tuke ko than. Adaja tani tli odgovornost (Gal. 6:4, 5). Sepak ola šaj te pomožinen tuke te dikhe save metode isi hem te pišine savo lekuvanje mangea te dobine.

OV RAZUMNO

17. Sar sikavaja kaj siem razumna keda kerela pe lafi bašo sastipe?

17 But odluke so anaja len bašo amaro sastipe hem medicinska tretmanija temelinena pe ki amari biblisko školujmi sovest (Dela 24:16; 1. Tim. 3:9). Keda anaja odluke hem keraja lafi e javerencar bašo adava ka ovel šukar te primenina o načelo soj pišimo ko Filipjanite 4:5: „Tli razumnost neka ovel pendžardi anglo sa o manuša“. Keda siem razumna tegani na sekirinaja amen previše bašo amaro sastipe ni na terinaja e javeren te ovel len o isto mislenje sar amaro. Amen mangaja hem poštujnaja amare phralen čak ako na anena o ista odluke sar amende (Rim. 14:10-12).

18. Sar šaj te sikava kaj siem blagodarna bašo životo?

18 Sikavaja kaj siem blagodarna e Jehovaske, o izvor e životoskoro, agjaar so arakhaja amaro životo hem agjaar so daja amaro najšukar leske (Otk. 4:11). Momentalno mora panda te soočina amen nasvalipaja hem nevoljencar. Ama amaro Stvoriteli na manglja te živina agjaar. Panda hari ov ka del amen večno životo bizo dukha hem meribe (Otk. 21:4). Ama džikote na avela adava vreme, valjani te ova blagodarna so siem dživde hem so šaj te služina amare nebesno Dadeske e Jehovaske.

GILI 140 Konečno večno životo!

a Akaja statija ka pomožinel amenge panda poviše te cenina o životo so dengja amen o Devel. Ka dikha so šaj te kera te šaj te ačhova saste hem bezbedna keda isi nesavi katastrofa hem sar šaj te izbegina opasna situacie. Isto agjaar, ka kera lafi bašo adava so mora te kera te šaj te ova spremna ko jekh itno medicinsko slučaj.

b Akava dokumenti tano isto agjaar pendžardo sar TP kartička.

c Dikh ki jw.org o videoklipi „Sar te anel pe mudra odluke bašo rat“.

d OBJASNIMI SLIKA: Jekh terno phral pherela i TP kartička hem phiravela la pea.