Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 12

Bata bia Yehova tongwea na mambo a wekino̱

Bata bia Yehova tongwea na mambo a wekino̱

“Nate̱na o bebotedi ba wase bedidi bao bena be si me̱ne̱ne̱, ngum ao ńa bwindea na be̱ lao la Loba, ba membabe̱ na dibie̱ la moto o bebolo bao.”—ROM. 1:20.

MWENGE 6 Mo̱ń i malangwa edub’a Yehova

EBONGOLO a

1. Ne̱ni Hiob a batino̱ bia Yehova e?

 HIOB a kwali na bato jita o longe̱ lao, nde jakwalisane̱ lao na Yehova nde di ta tobotobo. Ná ongwane̱ Hiob o bata lakisane̱ dibie̱ lao na ngudi a be̱nno̱ o jombwea baboledi bao, Yehova a bonde̱ mambo mō̱ ma mubisane̱ oteten a bewekedi. K’eyembilan, Loba o̱nge̱le̱ Hiob ná kana a mombweano̱ ńama, e pe̱ ná ombwea mo̱ Hiob. (Hiob 38:39-41; 39:1, 5, 13-16) Belēdi bena Hiob a busane̱no̱ o bewekedi, bongwane̱ mo̱ o bata bia bede̱mo ba Loba lao.

2. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu ponda iwo̱ o jombwa mambo Yehova a wekino̱ e?

2 Biso̱ pe̱ je ná di bata bia Loba lasu ke̱ di no̱ngi ponda o jombwa mambo a wekino̱. Nde ye ná e be̱ biso̱ ndutu o bola nika ponda iwo̱. Di maja te̱ o mundi munde̱ne̱, je ná di si be̱ne̱ epolo o longe̱ lasu la buńa te̱ o je̱ne̱ mambo Loba a wekino̱. Nde to̱ e be̱ nde ná di maja o wuma jeno̱ ná je̱ne̱ bewekedi na bo̱bise̱ la ńolo, je ná di si be̱ne̱ ponda o jombwa mo̱. Di kwaleye so̱ ońola nje yeno̱ mweńa o no̱ngo̱ ponda na po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o jombwa bewekedi. Di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova na Yesu ba bolane̱no̱ bewekedi o lee̱, na nje jeno̱ ná di bola ná di bate busane̱ belēdi o bewekedi.

OŃOLA NJE JANGAME̱NNO̱ JOMBWA BEWEKEDI E?

Yehova a ta a pula ná Adam a bwane̱ bewekedi bao muńe̱nge̱, a bole pe̱ ńama mina (Ombwa dongo 3)

3. Nje e malee̱ ná Yehova a ta a pula ná Adam a bwane̱ bewekedi muńe̱nge̱ e?

3 Yehova a ta a pula ná mot’a benama ńaboso a bwane̱ bewekedi bao muńe̱nge̱. Ponda Loba a wekino̱ Adam, a jese̱ mo̱ o mudo̱led’a paradisi, a bake̱ pe̱ mo̱ ebol’a sabangane̱ na lańse̱ mo̱. (Bbot. 2:8, 9, 15) Keka te̱ je̱ne̱ muńe̱nge̱ ma Adam ke̱ e o jombwa ne̱ni mbolako i mapumeano̱, na ne̱ni mbonji pe̱ i mabusano̱. E se̱ edube ende̱ne̱ Adam a tano̱ a be̱ne̱ o sabangane̱ mōnda ma Ede̱n e! Yehova a baise̱ pe̱ Adam ná a po̱seye ńama mina. (Bbot. 2:19, 20) Yehova a wusa bola ńama te̱ dina, nde a boli nde Adam y’ebolo. Ye̱ke̱i te̱ obiana Adam a mabola ńama te̱ dina, a no̱ngi ponda o jombwa ebe̱yed’ao na bede̱mo bao. Adam a bwane̱ y’ebolo muńe̱nge̱. Na mbale̱ nika ńongwane̱ mo̱ o bata bwane̱ dibie̱ la Sango ao muńe̱nge̱, na bia lao la bola mambo.

4. (a) Ońola njika njo̱m po̱ jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o jombwa bewekedi e? (b) Njik’ewekedi o mabwane̱no̱ muńe̱nge̱ tobotobo e?

4 Njo̱m po̱ ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o jombwa bewekedi ńe nde ná Yehova a mapula ná di bole nika. A malangwea biso̱ ná: “Ase̱ miso̱ mańu o mo̱ń, lombwe!” Na mo̱ a baise̱ ná: “Nja nu weki man me̱se̱ e?” Di bi jalabe̱. (Yes. 40:26) Mambo me̱se̱ Yehova a wekino̱ o mo̱ń, o wase na o madiba me ná mokwe̱le̱ biso̱. (Mye. 104:24, 25) Di duteye nde buka te̱ ońola mbadi Loba a wekino̱ biso̱. A weki biso̱ ńai jeno̱ ná di bwane̱ mambo ma mpesa ma dinge̱le̱ biso̱ muńe̱nge̱. A boli pe̱ ná di we̱le̱ je̱ne̱, senga, tapa, keka na numbise̱le̱—nje e mabole̱ ná di we̱le̱ bwane̱ ńai na ńai a mambo a wekino̱ muńe̱nge̱.

5. Bupisane̱ Roma 1:20, ne̱ni di matombwane̱no̱ ke̱ di no̱ngi ponda o jombwa bewekedi ba Yehova e?

5 Bibe̱l e malee̱ njo̱m a mweńa nipe̱pe̱ ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o jombwa bewekedi. Ni njo̱m ńe nde ná bewekedi be malee̱ biso̱ bede̱mo ba Yehova. (Langa Roma 1:20.) K’eyembilan keka te̱ dutea ońola je̱ne̱ne̱ la ńai na ńai a mambo Loba a wekino̱. Mo̱ nik’e si malee̱ dibie̱ lao e? O̱nge̱le̱ pe̱ pat’a mada ye̱se̱ jeno̱ ná di bwane̱ muńe̱nge̱. Nik’e malee̱ ná bwē ná a to̱ndi bato ba benama. Di me̱ne̱ te̱ bede̱mo ba Yehova tongwea na mambo mena a wekino̱, di mabata bia mo̱, nik’e matute̱le̱ pe̱ biso̱ o sisea be̱be̱ na mo̱. Tatan jombweye mbadi iwo̱ Yehova a bolane̱no̱ bewekedi o lee̱ bato ba benama belēdi ba mweńa.

LOBA A MABOLANE̱ BEWEKEDI O LEE̱ BISO̱ MAMBO JOMBWEA MO̱ME̱NE̱

6. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ ke̱ jombwedi pond’a wala la lo̱ndo̱ ńa lono̱n e?

6 Yehova a te̱se̱ ponda mambo mangame̱nno̱ bolane̱. Mbu te̱, botea su la mo̱di ma Ngo̱nde̱ nate̱na teten a mo̱di ma Emiase̱le̱, Bonaisrael ba ta be̱ be̱ne̱ lono̱n lena lo mabelabe̱ ná miloe̱, lo mapumwa walea la pongo. Loba a langwedi babo̱ ná: “Muloe̱ tete o mo̱ń mu bi mudiyo mao.” (Yer. 8:7) Ka nje te̱ Yehova a te̱se̱no̱ ponda ońola lo̱ndo̱ la lo lono̱n, mulemlem pe̱ nde a te̱se̱no̱ ponda ńena a me̱nde̱no̱ kaise̱. We̱nge̱, di me̱ne̱ te̱ lono̱n lo mala o lo̱ndo̱ o pond’ao, nik’e mo̱nge̱le̱ biso̱ ná je ná di be̱ mbaki ná Yehova a te̱se̱ “ponda” a me̱nde̱no̱ wana su la nin was’a bobe.—Hab. 2:3.

7. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ ke̱ jombo mbadi ino̱n i mapumwano̱ e? (Yesaya 40:31)

7 Yehova a mabola baboledi bao ngińa. Tongwea na Yesaya, Yehova a kakane̱ o bola baboledi bao ngudi ná ba ‘pumwane̱ mapupulan ka mbela’ niponda ba bo̱bino̱, to̱ ponda ba be̱nno̱ mulema mu ńo̱sedi. (Langa Yesaya 40:31.) Bonaisrael ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ je̱ne̱ ne̱ni na jongwane̱ la ngo̱, mbela i mapumwano̱ nate̱na o mo̱ń esibe̱ dipa mapupulan jita. Nik’e mo̱nge̱le̱ biso̱ ná ka nje te̱ Yehova a mabolano̱ lo lono̱n ngińa, e pe̱ ná a bola baboledi bao ngińa. Ponda te̱ o me̱ne̱no̱ ino̱n i mapumwa nate̱na o mo̱ń esibe̱ po̱ngo̱ miwe̱n ndongo, o̱nge̱le̱ ná Yehova e ná a bola wa ngińa o buka mitakisan mo̱ngo̱.

8. Nje Hiob a tombwane̱no̱ ponda a dutedino̱ ońola mambo Loba a wekino̱ e, nje biso̱ pe̱ jeno̱ ná di tombwane̱ e?

8 Yehova a dongame̱n ná di lakisane̱ mo̱. Yehova ongwane̱ Hiob o bata lakisane̱ mo̱. (Hiob 32:2; 40:6-8) O ekwal’ao na Hiob, Loba a kwaledi ońola bewekedi jita ka ngengeti, mawindi na mo̱te̱mo̱te̱. Yehova a kwaledi pe̱ ońola ńama ka ńati na wo̱si. (Hiob 38:32-35; 39:9, 19, 20) Be bewekedi be̱se̱ be lee̱ ngiń’a Loba ni si be̱n elangisan, name̱ne̱ pe̱ na ndol’ao na dibie̱ lao dinde̱ne̱. Y’ekwali e boli ná Hiob a bate lakisane̱ Yehova buka mińa mi tombi. (Hiob 42:1-6) Biso̱ pe̱ di no̱ngi te̱ ponda o jombwa bewekedi, nik’e me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ biso̱ ná Yehova a petane̱ biso̱ dibie̱ na ngińa nate̱n’o ’yidi. E pe̱ ná a bo̱le̱ mitakisan masu me̱se̱, nde a me̱nde̱ pe̱ bola nika. Bia la nika le ná longwane̱ biso̱ o bata lakisane̱ mo̱.

YESU A BOLANE̱ BEWEKEDI O LEE̱ MAMBO JOMBWEA SANGO AO

9-10. Nje wei na mbua ba mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

9 Yesu a ta a bia bewekedi bwambwam. Ka “sango ebolo,” ongwane̱ Sango ao ponda a tano̱ a weka misipo. (Min. 8:30) Ponda Yesu a po̱ino̱ o wase, a bolane̱ bewekedi o lee̱ bokwedi bao mambo jombwea Sango ao. Jombweye belēdi bō̱.

10 Yehova a malee̱le̱ bato be̱se̱ ndolo. O ekwali omo̱ń a mudongo, Yesu a tute̱le̱ bokwedi bao o dutea ońola wei na mbua, mambo mena bato jita ba si me̱ne̱no̱ ka mambo ma tobotobo. Wei na mbua be mweńa jita ná longe̱ di we̱le̱ be̱. Yehova a wusa jeka ná bato ba si maboleye̱ mo̱ ba si tombwane̱ ma mambo. Nde na ndolo ńe̱se̱, a mabola bato be̱se̱ wei na mbua. (Mat. 5:43-45) Yesu a bolane̱ be belēdi o lee̱ bokwedi bao ná Yehova a mapula ná di lee̱le̱ bato be̱se̱ ndolo. Ponda te̱ di mombwano̱ besibedi ba wei ba mpesa to̱ mbua ni malo̱ke̱, jo̱nge̱le̱ ndolo Yehova a be̱nedino̱ bato be̱se̱. Eyembilan ao ye ná e tute̱le̱ biso̱ o te̱ye̱ be̱se̱ dikalo, ná di lee̱le̱ mulemlem ma ndolo.

11. Ne̱ni jombwa la lono̱n leno̱ ná lembe̱ biso̱ e?

11 Yehova a mabola biso̱ nje e mapule̱ ná di be̱ longe̱. O y’ekwali me̱ne̱, Yesu a kwali ná: “Ombwa te̱ lono̱n la mo̱ń: Lo si masa da, lo si mumbwa to̱ ko̱te̱le̱ o mandabo m’ekotedi, nde Sango ańu ńe o mo̱ń a madese̱ mo̱.” Pondapo̱ lono̱n lo ta lo pumwa ponda Yesu a baise̱no̱ basengedi bao ná: “Bińo̱ lo si buki mo̱ e?” (Mat. 6:26) E se̱ mbad’a bwam Yesu a bolane̱no̱ o lee̱ biso̱ ná Yehova a me̱nde̱ londise̱ ńo̱ng’asu e! (Mat. 6:31, 32) Nate̱na o nin we̱nge̱, be belēdi be dia be membe̱ baboledi ba Yehova ba jemea. Eso̱mb’a munańango ewo̱ ye paonia yena e maje̱ o Pańa, e ta e bwa ndutu jita ońolana e si ta e we̱le̱ so̱ wum’a boja ya bwam. Ombusa mo̱ je̱ne̱ lono̱n lo mada mbuma na mambo mape̱pe̱, nika ńembe̱ mo̱. Mo̱ ná: “Lo lono̱n lo̱nge̱le̱ mba ná Yehova a mombwea te̱ mo̱, a me̱nde̱ pe̱ jombwea mba.” Ponda to̱ ininga ombusa nika, nu munańango a so̱i wum’a boja.

12. Bupisane̱ Mateo 10:29-31, nje lonjanga lo malee̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

12 Yehova a mombwea mō̱ ńasu te̱. Obiana Yesu a maloma bamuloloma o te̱ dikalo, ongwane̱ babo̱ ná ba si bwa bate̱nge̱ne̱ babo̱ bo̱ngo̱. (Langa Mateo 10:29-31.) A boli nde nika na nin mbadi ná a kwaledi ońola lonjanga, lena le nde lono̱n Bonaisrael ba tano̱ be̱ne̱ ponda ye̱se̱. O mińa ma Yesu, bato ba si ta be̱ne̱ lo lono̱n mweńa. Nde Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “To̱ iwo̱ i si mako̱ o wase esibe̱ Sango ańu.” A bati pe̱ ná: “Lo buki jita la lonjanga.” Na nika, Yesu a boli bokwedi bao mbaki ná Yehova a mombwea mō̱ ńabu te̱, ba si ta so̱ bangame̱n bwa mitakisan bo̱ngo̱. Ye̱ke̱i te̱ bokwedi ba Yesu bo̱nge̱le̱ byala bao ponda be̱nno̱ lonjanga o dikalo labu o mindi minde̱ne̱ na misadi. Ponda te̱ o me̱ne̱no̱ ino̱n isadi, o̱nge̱le̱ ná Yehova a mombwea wa, ebanja wa pe̱ o “buki jita la lonjanga.” Na jongwane̱ la Yehova, we ná o lembe̱ mitakisan esibe̱ bo̱ngo̱.—Mye. 118:6.

NE̱NI JENO̱ NÁ DI BATA BIA LOBA TONGWEA NA BEWEKEDI E?

13. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o busane̱ belēdi o bewekedi e?

13 Je ná di bia mambo mape̱pe̱ jombwea Yehova tongwea na bewekedi. Ne̱ni e? Jangame̱n se̱le̱ no̱ngo̱ ponda o jombwa bewekedi. Ombusa nika, jangame̱n dutea ońola nje be malee̱no̱ biso̱ jombwea Yehova. Je ná jo̱nge̱le̱ ná e titi bu o bola nika ponda ye̱se̱. Géraldine, munańango mō̱ ńa Kamerun mo̱ ná: “Na kokedi nde o mundi munde̱ne̱; e ta so̱ e pula ná na po̱nge miwe̱n minde̱ne̱ ná nombwe bewekedi.” Mutudu mō̱ nu mabelabe̱ ná Alfonso a tele̱ye̱ ná: “Ne̱n ná nangame̱n te̱se̱ ponda na mabe̱no̱ mbame̱ne̱, ná nombwe bewekedi ba Yehova na duteye pe̱ ońola nje be malee̱no̱ mba jombwea mo̱.”

Ponda David a tano̱ ombwa bewekedi, a ta a dutea ońola nje be tano̱ be lee̱ mo̱ jombwea Yehova (Ombwa dongo 14)

14. Nje David okono̱ ponda a dutedino̱ ońola mambo Loba a wekino̱ e?

14 David a ta be̱ a no̱ngo̱ ponda o dutea ońola mambo Loba a wekino̱. A langwedi Yehova ná: “Nombo te̱ mo̱ń, ebol’a mā mo̱ngo̱, mo̱di na ngengeti o wekino̱, ke̱ na makwala na: Moto pe̱ nja ná o mo̱nge̱le̱ mo̱, na mun’a moto ná o mombwea ońol’ao e?” (Mye. 8:4, 5) David a si ta ombwa mo̱ń bulu, buka te̱ ońola mpesa mao. A ta pe̱ a baise̱ mo̱me̱ne̱ nje ngengeti i malee̱no̱ mo̱ jombwea Loba. Oko ná Yehova e bonde̱ne̱ jita. David a dutedi pe̱ ne̱ni ńol’ao e botedino̱ longabe̱ o dibum la ńango. A dutedino̱ ońola mbad’a betańsedi ńol’ao e wekabe̱no̱, a bati bwane̱ dibie̱ la Yehova muńe̱nge̱.—Mye. 139:14-17.

15. Bola byembilan bongwane̱ wa o je̱ne̱ bede̱mo ba Yehova oteten a mambo a wekino̱. (Myenge 148:7-10)

15 O boli te̱ ka David, we ná o we̱le̱ so̱ na bo̱bise̱ la ńolo lambo diwo̱ ońola dutea oteten a bewekedi. We ná we̱ne̱ jita la bede̱mo ba Yehova o mambo mena ma dinge̱le̱ biso̱. K’eyembilan, we ná we̱ne̱ ngiń’a Yehova ke̱ wei i mako̱ wa o ńolo. (Yer. 31:35) We ná o bwane̱ dibie̱ la Loba muńe̱nge̱ ke̱ we̱n ino̱n i malonga dumbu lao. We ná o so̱ṅtane̱ ná Yehova a boli ná mambo mō̱ ma yo̱ise̱ biso̱ lo̱, ke̱ we̱n mun’a mbo̱ a makeka damea mundo mao. We pe̱ ná o timbise̱le̱ Yehova masoma ońola ndol’ao ke̱ we̱n ńango a muna ńe o joke̱ loko na mun’ao.—Langa Myenge 148:7-10.

16. Nje jangame̱nno̱ bola e?

16 Loba lasu e dibie̱ jita, ndolo, ngińa, a bi pe̱ bola mambo. Je ná je̱ne̱ be bede̱mo ba Loba na bepe̱pe̱, yete̱na di no̱ngi ponda o jombwa mambo ma dinge̱le̱ biso̱. Di be̱ne̱ so̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o no̱ngo̱ ponda o jombwa bewekedi, na dutea pe̱ ońola nje be malee̱no̱ biso̱ jombwea Yehova. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ bata sisea be̱be̱ na Muweked’asu. (Yak. 4:8) O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni bayedi beno̱ ná ba bolane̱ bewekedi o jongwane̱ bana babu ná ba bate sisea be̱be̱ na Yehova.

MWENGE 5 Bebolo ba betańsedi ba Loba

a Bewekedi ba Yehova be mubisane̱. Botea ngiń’a wei ninde̱ne̱ nate̱na o mbonji isadisadi, bebolo bao be mubise̱ biso̱. Belēdi bena di mabusane̱no̱ o mambo Yehova a wekino̱ be pe̱ ná bongwane̱ biso̱ o bia bede̱mo bao. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o jombwa bewekedi, na ne̱ni bola la nika leno̱ ná longwane̱ biso̱ o bata sisea be̱be̱ na Loba lasu.