1. ¿Te bi matsꞌi Job pa mänꞌa bi konose rä Zi Dada Jeoba?

 DE GATꞌHO nuꞌu̱ yä platika bi me̱ꞌtsi Job, zäi ge nunka bi pumfri näꞌä rä platika bi me̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba. Rä Zi Dada Jeoba bi mbitabi Job dä hyandi rꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki, pa njabu̱ bi matsꞌi bi hyandi ge Jeoba pe̱ꞌtsi gatꞌho rä mfädi ꞌne rä tsꞌe̱di pa dä matsꞌi nuꞌu̱ yä amigo. Jeoba bi bembäbi Job ge mu̱ mi umbi gatꞌho näꞌä di japäbi mꞌe̱di yä zi zuꞌue pa dä nja yä te, ꞌnehe ma xä su Job ꞌne ma xä umbäbi gatꞌho näꞌä mi japäbi mꞌe̱di (Job 38:39-41; 39:1, 5, 13-16). Mi hyandi Job nuya yä zi zuꞌue, mänꞌa bi konose tenguꞌä rä mꞌu̱i rä Zi Dada Jeoba.

2. ¿Por hanja rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä handihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki rä Zi Dada Jeoba?

² Nuju̱ ꞌnehe dä za gä pädihu̱ ndunthi de rä Zi Dada Jeoba mu̱ di handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki. Pe rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei mu̱ di ꞌmu̱ihu̱ ha nꞌa rä hnini habu̱ hingi ja yä zi zuꞌue nixi yä planta, o mu̱ ja ndunthi te gä pe̱fihu̱ ꞌne di sentihu̱ ge otho mä tiempohu̱. Hänge ha nunä ntꞌudi ma gä nxadihu̱, ma gä handihu̱ te mä benefisio ma gä pe̱ꞌtsihu̱ mu̱ gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki Jeoba. Ma gä pädihu̱ hanja Jeoba ꞌne rä Hesu bi usa yä zi planta, yä zuꞌue ꞌne märꞌa yä tꞌo̱tꞌe pa bi uni yä hogä tsꞌofo. ꞌNehe ma gä handihu̱ te utkägihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki rä Zi Dada Jeoba.

3. ¿Hanja di pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba mi ne ge Adán xä johya ora xä hyandi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xki hyoki?

³ Jeoba mi ne ge Adán ꞌne Eva xä me̱ꞌtsi rä johya ora xä hyandi gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe bi hyoki pa geꞌu̱. Jeoba bi hñutsꞌi Adán ha  nꞌa rä paraiso pa xä johya, pa xä motꞌi, xä jamäsu, ꞌne pa xä japi xä ntu̱ngi näꞌä rä paraisoꞌä (Gén. 2:8, 9, 15). ¿Dä za gi imäjinä te bi senti Adán mi hyandi ge bi fo̱tsꞌe nuꞌu̱ yä semilla ꞌne nuꞌmu̱ bi ndo̱ni yä planta? ¿Hänge nꞌa rä däta nsu näꞌä mi pe̱ꞌtsi Adán de dä su rä paraiso? Jeoba bi nkargobi Adán dä hyombäbi rä thuhu kada nꞌa rä zuꞌue (Gén. 2:19, 20). Jeoba xä za xä hñuꞌtsuäbi yä thuhu kada nꞌa rä zuꞌue. Pe go bi nkargobi Adán dä hyombäbi yä thuhu. Zäi ge Adán mꞌe̱tꞌo bi hyandi mi tengu kada nꞌa de nuꞌu̱ yä zuꞌue ꞌne hanja mi porta pa njabu̱ bi za bi hñuꞌtsuäbi yä thuhu. Zäi ge Adán xa bi ho dä ja nunä ꞌme̱fi, ngeꞌä bi umbäbi rä oportunida de bi hyandi hängu rä mfädi pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba pa dä hyoki ꞌne pa dä imbenta yä tꞌo̱tꞌe mähotho.

4. a) ¿Por hanja di debe gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä handihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki rä Zi Dada Jeoba? b) ¿Te mänꞌa gi ho de gatꞌho näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba?

⁴ ¿Por hanja di debe gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä handihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki rä Zi Dada Jeoba? Ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba, go geꞌä di mbitagihu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱ ora engägihu̱: «Ju̱xä ri dahu̱ pa mähetsꞌi ꞌne hyanthu̱. ¿Toꞌo xä hyoki nuyu̱ yä tꞌo̱tꞌe?» (Is. 40:26). Rä Zi Dada Jeoba bi hyoki xa mähotho mähetsꞌi, rä Xiꞌmhai, rä ndehe, ꞌne ora di hanthu̱ dä za gä pädihu̱ ndunthi de Jeoba (Sal. 104:24, 25). Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, hñudi gi ntso̱ꞌmi ꞌne hyandi hanja xä hyogägihu̱ ꞌnehe. Bi hyogägihu̱ pa dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ rä johya de gä handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki; bi rꞌakägihu̱ mä dahu̱, mä guhu̱, mä yꞌe̱hu̱, mä nehu̱ ꞌne mä xiñuhu̱.

5. Ja ngu di handihu̱ ha Romanos 1:20, ¿por hanja xä ñho gä handihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki rä Zi Dada Jeoba?

⁵ Rä Biblia ꞌnehe xikägihu̱ ge xa mähyoni gä handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba pa njabu̱ gä konosehu̱ tengu rä mꞌu̱i (hñeti Romanos 1:20). Por ejemplo, ora di handihu̱ kada nꞌa rä zi zuꞌue, kada nꞌa rä planta ꞌne märꞌa yä tꞌo̱tꞌe, utkägihu̱ hängu rä mfädi pe̱ꞌtsi Jeoba. ꞌNehe ora di handihu̱ yä fruta ꞌne gatꞌho näꞌä bi hyoki pa gä tsihu̱, utkägihu̱ hängu di mäkägihu̱. Entremäs di handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba xä hyoki kada nꞌa rä tꞌo̱tꞌe, mänꞌa di konosehu̱ tengu rä mꞌu̱i ꞌne geꞌä jakägihu̱ gä mädihu̱ ꞌne gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi Kongeꞌä. Nubye̱ ma gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba xä usa näꞌä xä hyoki pa dä ꞌñutkägihu̱ ndunthi de Geꞌä.

6. ¿Te utkägihu̱ de näꞌä pe̱fi yä garsa?

⁶ Jeoba xä hñutsꞌi nꞌa rä ora pa kada nꞌa rä tꞌo̱tꞌe. Tatꞌä je̱ya, ha nuꞌu̱ yä gäxä pa de rä febrero ꞌne mäde nzänä de rä mäyo, yä israelita mi handi hanja yä garsa mi po̱ni ꞌne mi ñhatsꞌi  pa mä nꞌa rä luga. Hänge nꞌa rä pa, Jeoba bi ꞌñembäbi yä israelita ge asta nuya yä garsa xki hñuꞌspäbi nꞌa rä ora pa dä bo̱ni nuꞌmu̱ di mpadi rä tiempo (Jer. 8:7). Kada gä handihu̱ yä zi tsꞌintsꞌu̱ dä bo̱ni de nꞌa rä luga pa dä ma mä nꞌa rä luga ora di mpadi rä tiempo, mähyoni gä benihu̱ ge Jeoba ꞌnehe xä hñutsꞌi nꞌa rä ora ꞌne nꞌa rä pa de hämꞌu̱ ma dä huati nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe di nheki ha rä Xiꞌmhai, ꞌne dä za gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa ge ma dä me̱fi njabu̱ (Hab. 2:3).

7. ¿Te dä za gä pädihu̱ de yä nxu̱ni? (Isaías 40:31).

⁷ Jeoba umbäbi rä tsꞌe̱di yä amigo. Mäyaꞌmu̱, Jeoba bi prometebi rä hnini ge nuꞌmu̱ xä me̱ꞌtsi yä xuñha ꞌne xä mꞌu̱i desanimädo, Näꞌä ma xä umbäbi rä tsꞌe̱di ꞌne ma xä japäbi xä «ñhatsꞌi ngu yä nxu̱ni» (hñeti Isaías 40:31). Yä israelita xki hyandi ge ora mi ja yä däta bu̱nthi, yä nxu̱ni mi probecha pa dä ñhatsꞌi asta mäñä nsinke dä yꞌo̱tꞌe ndunthi rä tsꞌe̱di. Kongehnä utkägihu̱ ge mu̱ Jeoba umbäbi rä tsꞌe̱di nuya yä tsꞌintsꞌu̱, ꞌnehe ma dä umbäbi rä tsꞌe̱di nuꞌu̱ yä amigo. Hänge kada gi hyandi nuya yä zi tsꞌintsꞌu̱ dä ñhatsꞌi asta mäñä ꞌne ꞌñenä oxtä ha rä ndähi, beni ge rä Zi Dada Jeoba dä za dä rꞌaꞌi rä tsꞌe̱di pa gi täpäbi yä xuñha ꞌne ma gi tsa ge ꞌñenä go gi ñhatsꞌitho mäñä de geꞌu̱.

8. ¿Hanja bi matsꞌi Job näꞌä rä platika bi me̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne te dä za gä pädihu̱ ꞌnehe?

⁸ Jeoba di merese gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa. Jeoba bi matsꞌi Job pa bi te näꞌä rä komfiansa mi pe̱ꞌspäbi (Job 32:2; 40:6-8). Ha näꞌä rä platika bi me̱ꞌtsi Kongeꞌä, rä Zi Dada Jeoba bi no̱ni yä tso̱o̱, yä gui ꞌne yä hue̱i. Jeoba ꞌnehe bi no̱ni yä zuꞌue ngu näꞌä rä mbängä doro ꞌne rä fani (Job 38:32-35; 39:9, 19, 20). Geꞌä bi matsꞌi Job pa mänꞌa bi hyandi ge rä Zi Dada pe̱ꞌtsi ndunthi rä tsꞌe̱di, rä mhäte ꞌne gatꞌho rä mfädi. Ha nunä rä platika, Job mänꞌa bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ge näꞌä tsa dä me̱fi näꞌä go dä ne (Job 42:1-6). Njabu̱ ꞌnehe ora di handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba, jakägihu̱ gä benihu̱ ge näꞌä go mänꞌa pe̱ꞌtsi rä mfädi ꞌne rä tsꞌe̱di ke nuju̱. Hää, ho̱nse̱ꞌä pe̱ꞌtsi gatꞌho rä tsꞌe̱di pa dä hñäki gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä dumu̱i di thogihu̱. Geꞌä japi mänꞌa dä ze̱di mä komfiansahu̱ po Geꞌä.

9, 10. Ora di handihu̱ ge po̱tsꞌe o ku̱i rä Hyadi, o tagi nꞌa rä yꞌee, ¿te jakägihu̱ gä benihu̱ de rä Zi Dada Jeoba?

⁹ Rä Hesu mi pädi xä ñho tenguꞌu̱ yä planta, yä zuꞌue ꞌne gatꞌho näꞌä ja ha rä Xiꞌmhai. ¿Por hanja? Ngeꞌä rä Hesu go geꞌä bi matsꞌi rä Dada pa bi hyoki gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe. Rä Biblia enä ge rä Hesu nꞌa mrä «me̱fi näꞌä xa mi pädi dä mpe̱fi xä ñho» (Prov. 8:30). Mꞌe̱fa, nuꞌmu̱ ya bä ehe ha rä Xiꞌmhai bi no̱ni rꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌeꞌu̱ pa bi ꞌñuti nuꞌu̱ yä de̱ni tengu rä mꞌu̱i rä Dada. Ma gä handihu̱ rꞌa de gehya.

¹⁰ Jeoba mädi gatꞌho yä jäꞌi. Nꞌa rä pa, rä Hesu bi no̱ni yoho yä tꞌo̱tꞌe näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba ꞌne rꞌabu̱ nixi di o̱tuähu̱ nkaso; rä Hyadi ꞌne rä yꞌee. Pe Jeoba hingi umbäbi rä Hyadi ꞌne rä yꞌee ho̱nse̱ nuꞌu̱ pe̱päbi, sino umbäbi gatꞌho yä jäꞌi mäske nuꞌu̱ hingi ne te dä bädi de Geꞌä (Mat. 5:43-45). Rä Hesu bi mää hanja Jeoba umbäbi rä Hyadi ꞌne rä yꞌee gatꞌho yä jäꞌi, pa bi ꞌñuti nuꞌu̱ yä de̱ni ge rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe ne gä mädihu̱ gatꞌho yä jäꞌi. Hänge kada gä handihu̱ ora po̱tsꞌe o ku̱i rä Hyadi, o nuꞌmu̱ tagi nꞌa rä zi yꞌee, ma gä benihu̱ hängu rä mhäte udi rä Zi Dada Jeoba po gatꞌho yä jäꞌi. Nuju̱ di de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i ora di mädihu̱ gatꞌho yä zi jäꞌi ꞌne di utihu̱ de rä Mäkä Tꞌofo pa dä bädi toꞌo rä Zi Dada Jeoba.

11. ¿Hanja dä za dä nupkägihu̱ mä mfenihu̱ ora di handihu̱ yä zi tsꞌintsꞌu̱?

¹¹ Jeoba rꞌakägihu̱ näꞌä di honihu̱ pa dä nja mä tehu̱. Rä Hesu ꞌnehe bi ꞌñenä: «Hyanthmähu̱ yä zi tsꞌintsꞌu̱, nuꞌu̱ hingi mpotꞌi nixi xofo ni pe̱ꞌtsä yä ꞌme̱ꞌtsi, pe Äjuä rä Dada go geꞌä umbi  te dä ziꞌu̱». Zäi ge näꞌä rä oraꞌä, rä Hesu mi uti yä jäꞌi nuꞌu̱ yä zi tsꞌintsꞌu̱ mi ñhatsꞌi, hänge ꞌnepu̱ bi yꞌambäbi: «¿Hage hinge mänꞌa gyä mhädihu̱ ke geꞌu̱?» (Mat. 6:26). Hää, ko rä mhäte rä Hesu bengägihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba, nzäntho ma dä sugägihu̱ ꞌne ma dä rꞌakägihu̱ te gä tsihu̱ ꞌne te gä hehu̱ (Mat. 6:31, 32). Näꞌä bi mää rä Hesu de yä zi tsꞌintsꞌu̱, sigi nupäbi yä mfeni gatꞌho nuꞌu̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba mäpaya. Nꞌa rä precursora näꞌä rä mengu ha rä dähni España, xa mi turämu̱i ngeꞌä himi tini nꞌa rä luga habu̱ dä mꞌu̱i. Pe mi hyandi hanja yä zi tsꞌintsꞌu̱ mi ju̱tsꞌi te mi tsi, xa bi nupäbi rä mfeni ꞌne bi ꞌñenä: «Jakägi gä beni ge mu̱ rä Zi Dada Jeoba su nuyu̱ yä zi tsꞌintsꞌu̱, ꞌnehe ma dä sugägi ꞌne ma dä rꞌakägi näꞌä di honi». Mꞌe̱fa, nunä zi nju bi dini nꞌa rä luga habu̱ dä mꞌu̱i.

12. Ja ngu di handihu̱ ha Mateo 10:29-31, ¿te utkägihu̱ de rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ yä zi rꞌokne?

¹² Pa rä Zi Dada Jeoba di balehu̱ ndunthi. Änte de dä me̱hni nuꞌu̱ yä apostol pa dä ma dä ungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä, rä Hesu mꞌe̱tꞌo bi matsꞌi dä däpäbi rä ntsu (hñeti Mateo 10:29-31, TNM). Pa bi matsꞌi, bi mää de nꞌa rä zi tsꞌintsꞌu̱ näꞌä mi fädi ndunthi ha rä dähni Israel: yä rꞌokne. Ha nuꞌu̱ yä paꞌu̱, nuyu̱ yä zi tsꞌintsꞌu̱ mi bale xi nꞌa zi tu̱i rä bojä. Pe rä Hesu bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä de̱ni: «Ninꞌa de geꞌu̱ hingi tagi ha rä hai nsinke dä da ngue̱nda rä Dada». ꞌNepu̱ bi ꞌñembäbi: «Nuꞌähu̱ mänꞌa gi balehu̱ ke ndunthi yä rꞌokne». Njabu̱, rä Hesu bi ꞌñuti nuꞌu̱ yä de̱ni ge pa rä Zi Dada Jeoba di bale ndunthi kada nꞌa de geꞌu̱. Geꞌä bi matsꞌi pa bi gu̱ rä balo ꞌne himbi zu nuꞌu̱ yä jäꞌi mi u̱tsa. Zäi ge ora mi predika ꞌne mi handi nuꞌu̱ yä zi rꞌokne, mi beni näꞌä xki xipäbi rä Hesu. Njabu̱ ꞌnehe, kada gi hyandi nuyu̱ yä zi tsꞌintsꞌu̱, beni ge pa rä Zi Dada Jeoba nuꞌi gi bale ndunthi. Hää, nuꞌi mänꞌa gi bale ke yä zi rꞌokne. Ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, nuꞌi dä za gi ju̱ rä balo ꞌne gi täpäbi rä ntsu ora yä jäꞌi u̱tsaꞌi (Sal. 118:6).

13. ¿Te dä hogi gä pe̱fihu̱ pa gä sigihu̱ gä pädihu̱ tenguꞌä rä mꞌu̱i rä Zi Dada Jeoba?

¹³ Ora di handihu̱ näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba, dä za gä pädihu̱ ndunthi de Geꞌä. Pe, ¿te dä za gä pe̱fihu̱? Mꞌe̱tꞌo mähyoni gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä handihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki. ꞌNepu̱ mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä ntso̱ꞌmihu̱ te utkägihu̱ de rä Zi Dada Jeoba. Rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä pe̱fihu̱ njabu̱. Nꞌa rä zi nju de rä dähni Camerún rä thuhu Géraldine enä: «Koꞌmu̱ dä te ha nꞌa rä hnini, kasi himi ja habu̱ gä handi yä planta, yä zuꞌue ꞌne märꞌa yä tꞌo̱tꞌe näꞌä xä hyoki Äjuä». Nꞌa rä anciano rä thuhu Alfonso enä: «Xtä handi ge xä maxkägi ndunthi gä ꞌueke rä tiempo tatꞌä semänä pa gä ma gä handi yä zi planta, yä zuꞌue, ꞌnepu̱ di hudi di ntso̱ꞌmi te utkägi de rä Zi Dada Jeoba».

14. ¿Te bi bädi David de rä Zi Dada Jeoba ora mi handi yä tso̱o̱, rä ndoyꞌo ꞌne märꞌa yä tꞌo̱tꞌe?

 ¹⁴ Rä rey David xa mi ho dä ꞌueke rä tiempo pa dä hyandi gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki rä Zi Dada Jeoba. Nꞌa rä pa bi ꞌñembäbi: «Ora di no̱ꞌtse mähetsꞌi, nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xkä hoki ko ri dedo, rä zänä ꞌne nuꞌu̱ yä tso̱o̱ xkä hoki, ¿te rä me̱ꞌä rä mexiꞌmhai pa gi yꞌe̱ntꞌä ha ri mfeni […]?» (Sal. 8:3, 4). Hää, ora David mi no̱ꞌtse mähetsꞌi pa mi handi yä tso̱o̱ ꞌne märꞌa yä tꞌo̱tꞌe, hingä ho̱nse̱ mi handi pa dä me̱ꞌtsi rä johya. Sino ke mi hudi mi ntso̱ꞌmi ꞌne mi handi te mi utuäbi de rä Zi Dada Jeoba. Ja ngu di handihu̱, mähetsꞌi ꞌne yä tso̱o̱ bi ꞌñuti David hängu rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba. Rꞌabu̱, rä rey David bi hyandi hängu mähotho xki hyokuäbi Jeoba rä ndoyꞌo. Ora mi hudi mi ntso̱ꞌmi hanja bi nja dende nuꞌmu̱ mi o ha rä mu̱i rä nänä asta nuꞌmu̱ bi mꞌu̱i ꞌne bi te, bi da ngue̱nda hängu rä mfädi pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba (Sal. 139:14-17).

15. ¿Te xkä pädi de rä Zi Dada Jeoba ora gi handi näꞌä xä hyoki? No̱ni rꞌa yä ejemplo (Salmo 148:7-10).

¹⁵ Ja ngu David, hingi ja mꞌe̱di gi po̱ni yabu̱ pa gi hyandi gatꞌho näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba. Hyaxtho gi nthe̱ui nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä za gi pädi ndunthi de Geꞌä. Por ejemplo, hyandi hängu rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba ora gi senti ha ri ndoyꞌo hängu rä pa rä Hyadi (Jer. 31:35). ꞌNehe, ora gi handi hanja nꞌa rä zi tsꞌintsꞌu̱ hoki rä ꞌmafi, dä za gi da ngue̱nda hängu rä mfädi pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba. ¿Xkä handi hanja nꞌa rä zi tsatꞌyo o nꞌa rä zi mixi ñꞌeni ko rä kola? Dä za gi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba näꞌä nꞌa rä Zi Dada de gä johya. ꞌNehe zäi ge xtä handihu̱ hanja nꞌa rä nänä mädi ꞌne ñꞌeni ko rä zi ꞌue̱ne. Nunä utkägihu̱ hängu rä mhäte pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba po gekhu̱. ¿Hänge di pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi yä oportunida de gä pädihu̱ de rä Zi Dada Jeoba ora di handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki? Hää, ngeꞌä gatꞌho näꞌä xä hyoki xä nsundatho ꞌne eꞌspäbi rä nsu (hñeti Salmo 148:7-10).   

16. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ dende nubye̱?

¹⁶ Rä Zi Dada Jeoba ho̱nse̱ꞌä pe̱ꞌtsi ndunthi rä mfädi, xi rä hojäꞌi ꞌne rä mäte. ꞌNehe pädi dä imbenta ndunthi yä tꞌo̱tꞌe ꞌne pe̱ꞌtsi gatꞌho rä tsꞌe̱di. ¡Joꞌo mä nꞌa Nguꞌä! Ora di handihu̱ kada nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki, dä za gä pädihu̱ tenguꞌä rä mꞌu̱i. Hänge dende nubye̱, mähyoni gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki, ꞌne gä hudihu̱ gä ntso̱ꞌmihu̱ pa gä handihu̱ te utkägihu̱ de Geꞌä. Mu̱ gä jahu̱bu̱, mänꞌa ma dä te näꞌä rä hogä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ Kongeꞌä (Sant. 4:8). Ha näꞌä rä ntꞌudi xä ꞌñepu̱, ma gä handihu̱ hanja yä dada dä za dä ꞌñuti yä zi bätsi gatꞌho näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba, pa ꞌnehe dä konose ꞌne dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi Kongeꞌä.