Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 12

Sikljov bašo Jehova preku o stvorime bukja

Sikljov bašo Jehova preku o stvorime bukja

Iako e Devle našti te dikhen le, o manuša šaj te sikljoven baši leskiri mokj hem osobine panda taro vreme keda kergja o sveto (RIM. 1:20)

GILI 6 O nebo falinela e Jehova

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. Kova tano jekh način preku koleste so o Jov pošukar zapoznajngja e Jehova?

 O JOV kergja bute dženencar lafi ko plo životo ama jekh razgovor sine leske nešto posebno, adava sine o razgovor e Jehovaja. Ko adava razgovor o Jehova vakergja e Joveske te dikhel nesave taro but šuže bukja so stvoringja len. Adava pomožingja leske te dikhel kobor tano mudro o Jehova hem te bajrarel leskiri doverba kaj ov šaj te grižinel pe ple slugenge. Na primer sine leske vakerdo kaj ako o Devel šaj te grižinel pe e životnenge, znači šaj isto agjaar te grižinel pe leske da (Jov 38:39-41; 39:1, 5, 13-16). O Jov šaj sine but te sikljol bašo e Jehovaskere osobine taro adava so razmislingja bašo nekobor bukja so stvoringja o Jehova.

2. Soske šaj te ovel amenge pharo te odvojna vreme bašo bukja so stvoringja o Jehova?

2 Amen da šaj but te sikljova bašo amaro Devel ako šukar dikhaja o bukja so stvoringja len. Ama ponekogaš šaj te ovel amenge pharo te kera adava. Ako živinaja ki diz šaj nane amen but prilike te dikha bukja so stvoringja o Jehova. Čak ako živinaja ko than kote so isi priroda šaj te mislina amenge kaj nane amen but vreme te razmislina baši late. Adaleske te dikha soske tano korisno te odvojna amenge vreme hem te trudina amen te dikha o stvorime bukja hem te razmislina baši lende. Ka kera lafi bašo adava sar o Jehova hem o Isus koristingje o stvorime bukja te sikaven e javeren hem save pouke šaj te sikljova tari priroda.

SOSKE VALJANI TE ODVOJNA AMENGE VREME BAŠO STVORIME BUKJA?

O Jehova manglja o Adam te uživinel ko stvorime bukja hem te del anava e životnenge (Dikh ko pasus 3)

3. So sikavela kaj o Jehova manglja o Adam te uživinel ko stvorime bukja?

3 O Jehova stvoringja but bukja hem ov manglja o prvo manuš te uživinel ki lende. O Devel čhivgja e Adame te živinel ko jekh but šužo raj hem dengja le i zadača te grižinel pe baši leste hem hari po hari te kerel o javer da delo tari phuv raj (1. Moj. 2:8, 9, 15). Šaj te zamislina amenge kobor o Adam sine vooduševimo džikote dikhela sine sar o rastenija pohari ikljona tari phuv hem sar o lulugja phravgjona. Koja bari prednost sine e Adame te grižinel pe baši Edensko gradina. O Jehova isto agjaar dengja e Adameske zadača te čhivel anava e životnenge (1. Moj. 2:19, 20). Ov šaj sine korkori te čhivel anava e životnenge, ama namesto adava ov dengja adaja zadača e Adameske. Angleder te čhivel nesave životnoske anav, o Adam sigurno ispitinela sine hem vnimatelno dikhela sine sar izgledinela hem so kerela adava životno. Ov verojatno but uživinela sine ko adava. Akava sigurno pomožingja leske te haljovel kobor tano mudro o Jehova hem kobor tane interesna hem šuže o bukja so stvoringja len.

4. a) Koja tani jekh pričina soske valjani te dikha hem te razmislina bašo stvorime bukja? b) Bašo kola bukja so stvoringja o Jehova sian posebno blagodarno?

4 Jekh pričina soske valjani te odvojna amenge vreme te dikha o stvorime bukja hem te razmislina baši lende tani adaleske so o Jehova mangela te kera adava. Ov vakerela amenge: „Vazden tumare jakhja upre hem dikhen“. Palo adava pučela: „Koj stvoringja akala bukja?“ O odgovor tano jasno (Isa. 40:26). O Jehova stvoringja sa so postojnela ko nebo, ki phuv hem ko more, hem taro sa adala bukja amen šaj but te sikljova baši leste (Ps. 104:24, 25). Razmislin bašo način sar siem stvorime. Ov stvoringja amen agjaar, te šaj te uživina ko šuže bukja so arakhljovena ki priroda. Ov isto agjaar dengja amen setilija sar soj te dikha, te šuna, te pipina, te vkusina, hem te mirišina. Akala bukja pomožinena amen te uživina ko sa adava so kergja o Jehova.

5. Sprema Rimjanite 1:20, savi korist ka ovel amen ako dikhaja o bukja so stvoringja len o Jehova hem razmislinaja baši lende?

5 I Biblija vakerela amenge panda jekh važno pričina soske valjani te dikha o stvorime bukja hem te razmislina baši lende. Lendar šaj te sikljova bašo e Jehovaskere osobine. (Čitin Rimjanite 1:20.) Na primer, razmislin bašo bukja so stvoringja o Jehova hem dikh kobor tane šukar kerde. Lendar šaj te sikljova kaj o Devel tano but mudro. Razmislin samo kobor but hajbe stvoringja o Jehova ko kova so šaj te uživina. Akava jasno sikavela kobor but o Jehova mangela e manušen. Ako dikhaja e Jehovaskere osobine preku o bukja so stvoringja len tegani ka zapoznajna le pošukar hem ka ova pottiknime te ova lea paše. Akana te dikha sar o Jehova koristingja o stvorime bukja te šaj te sikavel e manušen važna pouke.

O DEVEL KORISTINELA O STVORIME BUKJA TE ŠAJ TE SIKAVEL AMEN BAŠI PESTE

6. So šaj te sikljova taro ptice so selinena pe?

6 O Jehova odredingja vreme bašo sa. Sekova berš počmindor taro krajo taro fevruari dži ki sredina taro maj, o Izraelcija šaj sine te dikhen sar o štrkija letinena sprema sever. O Devel vakergja e Izraelconge: „Čak o štrko džanela plo vreme“ (Erem. 8:7). Isto sar so odredingja vreme keda o štrko te selinel pe, agjaar o Jehova odredingja vreme keda ka izvršinel ple osude. Keda dikhaja sar o ptice selinena pe, adava bajrarela amari doverba kaj e Jehova isi le odredimo vreme keda ka anel krajo akale lošno svetoske (Avak. 2:3).

7. So šaj te sikljova taro način sar o orlo letinela? (Isaija 40:31).

7 O Jehova dela sila ple slugenge. Preku o Isaija, o Jehova vetingja ple narodoske kaj keda ka osetinen pe slaba hem razočarime ov ka del len sila te šaj te „ušten ple pakencar sar orlija“. (Čitin Isaija 40:31.) O Izraelcija but puti šaj sine te dikhen orlija kola so letinena uče bizo but te mučinen pe. Ola šaj te letinen doborom uče agjaar so koristinena i sila e tate vozduhoskiri koja so vazdela len upre. Akava setinkerela amen kaj isto sar so o Jehova dela sila e orloske, agjaar šaj te del sila ple slugenge. Keda javer puti ka dikhe sar nesavi bari ptica letinela sa poupre hem poupre, bizo but te mučinel pe, tegani setin tut kaj o Jehova šaj te del tut sila te nakhave tle problemija.

8. So siklilo o Jov taro adava so razmislingja bašo e Devleskere stvorime bukja, hem so šaj amen te sikljova?

8 O Jehova zaslužinela te ovel amen doverba ki leste. O Jehova pomožingja e Joveske te ovel le pobari doverba ki leste (Jov 32:2; 40:6-8). Keda o Devel kergja lafi e Jovea, ov spomningja but bukja so stvoringja len sar soj o zvezde, o oblakija hem o gromija. O Jehova isto agjaar kergja lafi bašo životne sar soj o divo biko hem o gras (Jov 38:32-35; 39:9, 19, 20). Sa akala bukja na samo so sikavena kaj e Devle isi le bari mokj, nego hem isto agjaar mangipe hem bari mudrost. Palo akava razgovor, e Jove sine le doverba ko Jehova sar nikogaš angleder (Jov 42:1-6). Slično, keda dikhaja hem istražinaja o stvorime bukja, adava setinkerela amen kaj o Jehova tano but pomudro hem pomokjno amendar. Ov na samo so šaj, nego isto agjaar ka anel krajo amare mukenge. Akava šaj te pomožinel amenge te bajrara amari doverba ki leste.

O ISUS KORISTINGJA O STVORIME BUKJA TE ŠAJ TE SIKAVEL E JAVEREN BAŠO PLO DAD

9-10. So sikavena amen o kham hem o bršim bašo Jehova?

9 O Isus but šukar džanela sine i priroda. Sar vešto graditeli, ov pomožingja ple Dade keda stvoringja o univerzum (Izr. 8:30). Pokasno, keda sine ki phuv ov koristingja o stvorime bukja te šaj te sikavel ple sledbenikon bašo plo Dad. Te dikha nekobor pouke so sikavgja.

10 O Jehova sikavela mangipe sarinenge. Maškar o javera bukja so spomningja o Isus ki Propoved ki gora, ov isto agjaar kergja lafi bašo kham hem bašo bršim — bukja baši kolende so o manuša na razmislinena but. O solduj bukja tane but važna bašo amaro životo. O Jehova šaj sine te del akala bukja samo e manušenge so služinena leske. Ama namesto adava ov ljubezno dela o kham hem o bršim sarinenge (Mat. 5:43-45). O Isus koristingja akaja pouka te sikavel ple sledbenikon kaj o Jehova očekujnela te sikava mangipe sarinenge. Sekogaš keda dikhaja sar perela o kham ili sar dela bršim valjani te razmislina bašo e Jehovaskoro mangipe sprema sa o manuša. Leskoro primer šaj te pottikninel amen te sikava slično mangipe agjaar so ka propovedina sa e manušenge.

11. Sar šaj te ohrabrinel amen adava so ka dikha e čiriklen?

11 O Jehova grižinela pe bašo amare materijalna potrebe. Ki isto propoved o Isus vakergja: „Dikhen šukar e čiriklen ko nebo, ola ni sejnena, ni žnejnena, ni ko ambarija khedena, a palem tumaro Dad soj ko nebo dela len hajbaske“. Verojatno džikote o manuša šunena sine e Isuse, šaj sine te dikhen sar letinena čiriklja keda ov pučlja len: „Zarem tumen na vredinena poviše lendar?“ (Mat. 6:26). Akale šuže lafencar o Isus uverinela amen kaj o Jehova ka grižinel pe amenge (Mat. 6:31, 32). Akaja pouka so sikljovaja la tari priroda šaj avdive da te ohrabrinel e verna slugen. Jekh terni pionerka tari Španija sine obeshrabrimi soske našti sine te arakhel peske soodvetno than živibaske. Ama otkeda dikhlja sar o čiriklja hraninena pe taro seme hem bobinke, počmingja te osetinel pe pošukar. Oj vakerela: „Adala čiriklja setinkergje man kaj o Jehova grižinela pe lenge hem kaj isto agjaar mange da ka grižinel pe“. Kratko palo adava oj arakhlja than kaj te živinel.

12. Sprema Matej 10:29-31, so sikljovaja taro čiriklja bašo Jehova?

12 Sekova jekh amendar vredinela anglo e Jehovaskere jakhja. Angleder o Isus te bičhalel ple apostolen te propovedinen, ov pomožingja lenge te na daran taro protivibe. (Čitin Matej 10:29-31.) Ov kergja adava agjaar so spomningja e najobična čiriklen ko Izrael. Ko e Isuseskoro vreme ola na vredinena sine but, ama ov vakergja ple učenikonge: „Nijekh lendar na perela ki phuv bizo te džanel tumaro Dad“. Palo adava vakergja: „Tumen vredinena poviše taro but čiriklja“. Akale lafencar o Isus uveringja ple učenikon kaj sekova jekh lendar vredinela anglo e Jehovaskere jakhja hem adaleske na sine soske te daran taro progonstvo. Keda o učenikija sine ki služba ki diz ili ko gav hem dikhena sine čiriklja sigurno setinena pe sine ko e Isuseskere lafija. Sekogaš keda ka dikhe jekh tikni čirikli, setin tut kaj o Jehova ceninela tut lično, soske tu da vredinea poviše taro but čiriklja. Adaleske so o Jehova tano amencar nane soske te dara keda o javera protivinena pe amenge (Ps. 118:6).

SAR ŠAJ POVIŠE TE SIKLJOVA BAŠO DEVEL PREKU O STVORIME BUKJA?

13. So ka pomožinel amenge te izvlečina pouke taro stvorime bukja?

13 Taro stvorime bukja šaj panda but pouke te sikljova bašo Jehova. Sar? Prvo, valjani te odvojna amenge vreme šukar te dikha o stvorime bukja. Palo adava, valjani te razmislina so sikljovaja taro adava bašo Jehova. Šaj nane sekogaš te ovel amenge lokho te kera akava. I Žeraldin, jekh phen taro Kamerun, vakerela: „Me bariljum ki diz, adaleske haliljum kaj mora svesno te terinav man te dikhav hem te razmislinav baši priroda“. O Alfonso, jekh starešina objasninela: „Haliljum kaj valjani te odvojnav mange vreme te ovav korkori te šaj te dikhav o stvorime bukja hem te razmislinav so ola sikavena man bašo Jehova“.

Keda dikhlja o stvorime bukja okolu peste, o David razmislingja so ola sikavena le bašo Jehova (Dikh ko pasus 14)

14. So siklilo o David džikote razmislinela sine bašo bukja so stvoringja len o Jehova?

14 O David hor razmislinela sine bašo bukja so stvoringja len o Jehova. Ov vakergja e Jehovaske: „Keda dikhava tlo nebo, kerdo taro tle vasta, i mesečina hem o čerenja so kergjan len, soj tano o manuš kova so merela, pa te misline ki leste?“ (Ps. 8:3, 4). Keda o David dikhela sine rakjate ko nebo, ov na samo so uživinela sine te dikhel o zvezde nego isto agjaar razmislinela sine so šaj te sikljovel lendar bašo Devel. Siklilo kobor tano baro o Jehova. Ko javera prilike o David isto agjaar razmislinela sine bašo adava sar leskoro telo razvingja pe džikote sine pe dajake ko vogi. Keda razmislinela sine bašo adava ko savo čudesno način sine kerdo, leskiri blagodarnost baši e Devleskiri mudrost bajrola sine sa poviše (Ps. 139:14-17).

15. Vaker sar tu dikhea e Jehovaskere osobine preku o stvorime bukja (Psalm 148:7-10).

15 Slično sar o David amen da šaj lokhe te arakha nesave bukja ki priroda baši kolende so šaj te razmislina. Ako dikhaja okolu amende šaj te otkrina but taro e Jehovaskere osobine. Na primer, razmislin baši e Jehovaskiri mokj keda takjarela tut o kham (Erem. 31:35). Primetin e Devleskiri mudrost keda dikhea sar jekh čirikli kerela peske gnezdo. Dikh e Jehovaskiri smisla bašo humor keda ka dikhe sar jekh tikno džukel prastala pali pli porik. Hem blagodarin e Jehovaske bašo leskoro mangipe sekogaš keda ka dikhe sar jekh daj galinela ple bebe. Isi amen but prilike te sikljova bašo Jehova soske sa o stvorime bukja falinena le, bizi razlika dali bare ili tikne dali paše ili dur. (Čitin Psalm 148:7-10.)

16. So siem odlučna te kera?

16 Amaro Devel tano mudro, ljubezno, mokjno hem sa so kerela tano šužo. Šaj te sikljova bašo akala hem but javera osobine ako vnimatelno dikhaja o stvorime bukja okolu amende. Valjani redovno te odvojna amenge vreme te uživina ko stvorime bukja hem te razmislina so šaj lendar te sikljova bašo Jehova. Adava ka pomožinel amenge te ova panda popaše amare Stvoritelea (Jak. 4:8). Ki sledno statija ka dikha sar o roditelija šaj te koristinen o stvorime bukja, te šaj te pomožinen pumare čhavenge te oven popaše e Jehovaja.

GILI 5 E Devleskere čudesna delija

a O bukja so stvoringja len o Jehova tane but čudesna kerde. Vooduševime siem taro sa o bukja so kergja len, počmindor taro but mokjno kham pa sa dži ko nežno listo jekhe lulugjakoro. Akala bukja šaj isto agjaar te sikaven amen savo Devel tano o Jehova. Ki akaja statija ka kera lafi bašo adava soske valjani te odvojna amenge vreme te dikha o stvorime bukja hem te razmislina baši lende hem sar adava ka pomožinel amenge te ova popaše amare Devlea.