1. Nyi yí taɖo mɛ ciwo yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ nu jɔnɔ ji nɔ eoɔ?

 MÌ PLEŊ yí lɔnnɔ mɛ ciwo yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ nyɔ gbɔ. Nyi yí taɖo enyi ahan ɔ? Mìbunɔ mɛ ciwo yí atɛnŋ anɔ te kpɔ ŋɖe dɔmɛzi mawa. Nɔ mìwa afɛn wakɔ ŋɖe yí wogbɔn ji ɖɛ nɔ mìɔ, ejɔnɔ ji nɔ mì. Ejɔ ji nɔ mì mɔ mɛ ci yí kpla Bibla koɖo mì xɔ jigbɔnɖɛ nɔ mì ci mìteteɛkpɔ mɔ mìakpla enyɔ ciwo yí le Bibla mɛ, alɔn do wo ji alo awa do wo ji. Ci yí gbewu ŋnɔwoɔ, ejɔ ji nɔ mì ci Yehowa Mawu gbɔn ji ɖɛ nɔ mì!​—Rɔm. 2:4.

2. Nɔnɔmɛ ciwo mɛ atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì le mɔ mìagbɔn ji ɖɛɔ?

² Ci mìdonɔ bubu mɛ ciwo yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ nu can ɔ, de tɛgbɛɛ yí enɔnɔ fafɛɖe nɔ mìwoŋtɔwo mɔ mìaxɔ jigbɔnɖɛ o. Le kpɔwɛ mɛ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìado ʒinxo nɔ gosolo bla le mɔ ji, vevitɔ nɔ mìji gamɛ. Atɛnŋ agbɔnnu mɔ mìaɖu mìwoɖekiwo ji nɔ mɛbuwo do dɔmɛzi nɔ mì. Yí hweɖewonuɔ, etenɔkpɔ xexe yoyu gbe ci Yehowa ɖo tɛnŋ cikɔ nɔ mì. Èkpɔɛ mɔ yeɖo agbedonɔ ʒinxo wua? Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu ci yí ʒinxododo nyi koɖo enu ci yí taɖo ele veviɖe. Mìagbekpɔ enu ciwo yí akpedo mì nu mìadonɔ ʒinxo nywiɖe.

3. Lé mɛ ci yí donɔ ʒinxo wanɔ nu do nɔ wodo dɔmɛzi niɔ?

³ Mìakpɔ emɔ amɛnɛ ciwo ji mìagbɔnnɔ ji ɖɛ le. Ŋkɔtɔ, mɛ ci yí donɔ ʒinxo dedonɔ dɔmɛzi blaŋ o. Étekpɔ yí nɔnɔ kpuu yí deɖenɔ fi o nɔ mɛbuwo do dɔmɛzi ni alo nɔ exa  le yiɖeki mɛ. Enyɔgbe “de ɖeblɛ yí donɔ dɔmɛzi o” ze ŋkɔtɔ le Bibla mɛ, hwenu wodrekɔ Yehowa mɔ yinyi “xomɛvu koɖo ŋshishikuku Mawu. . . . Deɖe blɛ yí donɔ dɔmɛzi o. Lɔnlɔn gangan yí ɖɔ Tɔhonɔ lanmɛ. Wo tɛnŋ a kando Tɔhonɔ ji.”​—Hun. 34:6.

4. Lé mɛ ci yí donɔ ʒinxo wanɔ nu do nɔ éɖo anɔ te kpɔ ŋɖeɔ?

⁴ Evetɔ, amɛ do ʒinxo nɔnɔ kpuu nɔ ele te kpɔ ŋɖe. Nɔ ŋɖe wawa vaxɔ gamɛ sɔwu lé wodrɔɛ do saɔ, mɛ ci yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ decakanɔ le yiɖeki mɛ alo donɔ dɔmɛzi o. (Mt. 18:26, 27) Enu sugbɔ li ciwo mɛ eʒan mɔ mìadonɔ ʒinxo le. Le kpɔwɛ mɛ, ele mɔ mìado ʒinxo yí aɖo to hwenu yí mɛɖe le nuxu xokɔ yí mìdaxɔ nyɔ le nu ni o. (Job 36:2) Mìgbeʒan jigbɔnɖɛxɔxɔ nɔ mìkpekɔdo Bibla nukplavi ɖe nu nɔ amɔŋje Bibla nukplakpla ɖe mɛ alo aɖu adɛn dɔndɔn ɖe ji.

5. Lé mìagbedasɛ mɔ mìxɔnɔ jigbɔnɖɛ doɔ?

⁵ Amɛtɔntɔ, mɛ ci yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ dewanɔ nu blaŋ tamɛmabukpɔtɔ o. Nyɔnɔnwi enyi mɔ, le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, woɖo awa nu blaŋ. Vɔ nɔ mɛ ci yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ ɖo enuvevi ɖe awaɔ, delɔnɔ ju yí tɔnɔ ji alo ale hwlɛndo ji mɔ yeaɖegbɔ ni blaŋ o. Ewaɖeɔ, éjinɔ gamɛ yí wanɔ toto do enu ci ejikɔ awa nu yí zannɔ gamɛ do nu yí wɛni nywiɖe.

6. Lé mɛ ci yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ wanɔ nu do nɔ édo go cukaɖawoɔ?

⁶ Amɛnɛtɔ, mɛ ci yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ tonɔ cukaɖawo mɛ enyɔmato. Le emɔ cɛ nuɔ, jigbɔnɖɛxɔxɔ koɖo ejidodo do nu nɔnɔ mɛ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, de enudɔndɔn enyi mɔ nɔ wotokɔ cukaɖa ɖe mɛɔ, woanu lé ewakɔ do nɔ amɛ nɔ exlɔ ɖe o. Vɔ mɛ ci yí xɔnɔ jigbɔnɖɛ wanɔ ci ji ekpe yí donɔ ji le cukaɖa lɔ mɛ koɖo susu nywi. (Kol. 1:11) Ci mìnyi Kristotɔwoɔ,  mìɖo anyi jigbɔnɖɛxɔtɔwo le emɔ amɛnɛ cɛwo pleŋ ji. Nyi yí taɖoɔ? Mìakpɔ susu ɖewo.

7. Sɔgbe koɖo Ʒaki 5:7, 8 ɖe, nyi yí taɖo jigbɔnɖɛxɔxɔ le veviɖeɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁷ Jigbɔnɖɛxɔxɔ le veviɖe gbɔxwe mìakpɔ hwlɛngan. Shigbe Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔ ciwo yí ni vayi nɛɔ, ele mɔ mìado ʒinxo yí anɔ te kpɔ Mawu nɔ awa do egbe ciwo yí eɖo ji. (Ebre. 6:11, 12) Bibla sɔ mì sɔ koɖo agbledetɔ. (Hlɛn Ʒaki 5:7, 8.) Agbledetɔ wanɔ dɔ sɛnsinɖe yí donɔ nu yí gbewunɔ shi yi, vɔ denyanɔ hwenu ci teŋ ami o. Eyi taɖo edonɔ ʒinxo yí nɔnɔ te yí kannɔdo ji mɔ jinuku lɔ avashin keke yeavasɔ. Ahanke mìwo can mìwakɔ dɔ le gbɔngbɔn mɛ veviɖe nɛ ci mìdenya “ŋkeke ci mɛ Axwetɔ [mìwotɔ] lɔ a va” can. (Mt. 24:42) Mìsɔ jigbɔnɖɛ nɔnɔ te yí kando ji mɔ Yehowa awa do egbe ciwo eɖo ji do gamɛ. Nɔ mìdexɔnɔ jigbɔnɖɛɔ, etenɔkpɔ Mawu avacikɔ nɔ mì yí viviviɔ, mìaso gbeɖe Yehowa ɖɛ. Mìatɛnŋ avatɔ enu ciwo yí adɔ mìakpɔ jijɔ le egbɛ mɛ ɖekɛ wawa. Nɔ mìxɔnɔ jigbɔnɖɛɔ, mìado ji yi keke vɔvɔnu yí akpɔ hwlɛngan.​—Mis. 7:7; Mt. 24:13.

8. Lé jigbɔnɖɛxɔxɔ akpedo mì nu nɔ mìle nu wakɔ koɖo mɛbuwo doɔ? (Kolosetɔwo 3:12, 13)

⁸ Jigbɔnɖɛxɔxɔ akpedo mì nu nɔ mìle nu wakɔ koɖo mɛbuwo. Ékpenɔdo mì nu mìɖonɔ to nywiɖe nɔ mɛbuwo le nuxu xokɔ. (Ʒaki 1:19) Jigbɔnɖɛxɔxɔ na yí fafa gbenini hɛnnɛ. Églɔnnɔ ta nɔ mì yí mìdewanɔ nu blaŋ alo anu enyɔ masɔgbe ɖe nɔ mìcaka le mìwoɖekiwo mɛ o. Eyi nɔ mìdonɔ ʒinxoɔ, mìdadonɔ dɔmɛzi blaŋ nɔ mɛɖe wa nu koɖo mì yí eve mì nu o. Mìdawa wadonu o, vɔ mìasɔ “agɔjeje ke” mìwonɔnɔwo.​—Hlɛn Kolosetɔwo 3:12, 13.

9. Lé jigbɔnɖɛxɔxɔ atɛnŋ akpedo mì nu le gbetasɔsɔwo mɛ doɔ? (Elododo Wema 21:5)

⁹ Jigbɔnɖɛxɔxɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo. Ádɔ yí mìdahwlɛndo yí awa nu tamɛmabutɔ o, vɔ mìazan gamɛ yí awa numɛkukuwo yí ada mìwo susu kpɔ nywiɖe. (Hlɛn Elododo Wema 21:5.) Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìjikɔ edɔɔ, mìtɛnŋ xɔ gbe nɔ edɔ ŋkɔtɔ ci mìkpɔ nɔ adɔ mìagɔnnɔ bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe yiyi can. Vɔ nɔ mìxɔnɔ jigbɔnɖɛɔ, mìaji gamɛ yí abu tamɛ kpɔ so fini edɔ lɔ le, gaxoxo nɛni ci mìasɔ wa dɔ lɔ koɖo ŋsɛn ci akpɔ do mìwo xomu koɖo ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ ji. Nɔ mìgbɔnnɔ ji ɖɛɔ, atɛnŋ ana yí mìdasɔnɔ gbeta dɔndɔnwo o.

10. Lé Kristotɔ awɛ yí axɔnɔ jigbɔnɖɛɔ?

¹⁰ Do gbe ɖaɖa yí abiɔ Mawu mɔ yɛ le na yeaxɔnɔ jigbɔnɖɛ sɔwu. Jigbɔnɖɛxɔxɔ nyi akpaxwe ɖeka nɔ gbɔngbɔn kusɛnsɛn lɔ. (Gal. 5:22, 23) Eyi taɖo mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí abiɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ nɔ akpedo mì nu mìaɖo gbɔngbɔn kusɛnsɛn cɛ. Nɔ mìdo go cukaɖa ɖe ci yí te jigbɔnɖɛxɔxɔ mìwotɔ kpɔɔ, ‘mìkpɔtɔ yí biɔnɔ’ gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ nɔ akpedo mì nu mìado ʒinxo. (Luiki 11:9, 13) Mìatɛnŋ agbedo gbe ɖaɖa yí abiɔ Yehowa mɔ yi le kpedo mì nu mìakpɔ nu lɔwo shigbe lé ekpɔkpɔ wo do nɛ. Nɔ mìdo gbe ɖaɖa ɖegbɔɔ, mìɖo awa ci ji mìkpe yí akpɔtɔ axɔnɔ jigbɔnɖɛ  gbeɖeka duu. Nɔ mìkpɔtɔ yí donɔ gbe ɖaɖa keŋ biɔnɔ jigbɔnɖɛxɔxɔ yí tekpɔ yí xɔnɔ jigbɔnɖɛɔ, Yehowa akpedo mì nu mìavagbɔnnɔ ji ɖɛ sɔwu nɔ mìdetɛnŋ wɛni ahan sa can.

11-12. Lé Yehowa xɔ jigbɔnɖɛ doɔ?

¹¹ Bu tamɛ kpɔ so Bibla mɛ kpɔwɛwo nu. Bibla xo nuxu so amɛ sugbɔ ciwo yí gbɔn ji ɖɛ nu. Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so mɛ ŋtɔ́wo kpɔwɛwo nuɔ, mìakpla lé mìawɛ yí adonɔ ʒinxo. Gbɔxwe mìaxo nuxu so kpɔwɛ cɛ ɖewo nuɔ, mìakpɔ mɛ ci yí ɖo jigbɔnɖɛxɔxɔ kpɔwɛ gangantɔ ɖɛ, eyi nyi Yehowa.

¹² Le Edɛn kpa lɔ mɛɔ, Satana xo ɖyi Yehowa ŋkɔ yí mɔ yidenyi Acɛkpatɔ jɔjɔɛ ci yí lɔnnɔ amɛ o. Ci Yehowa agu eɖyixoamɛtɔ lɔ swi zeɖekaɔ, éxɔ jigbɔnɖɛ yí ɖu yiɖeki ji yí nya mɔ gamɛ avayi gbɔxwe amɛwo avanya mɔ Eye yí nyi acɛkpatɔ nywitɔ. Le jigbɔnɖɛxɔxɔ yitɔ mɛɔ, édodoɔ ji ci woxoxoɔ ɖyi yi ŋkɔ can. Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa xɔkɔ jigbɔnɖɛ keŋ nɔ emɔ ahun nɔ amɛ sugbɔtɔ nɔ woatɛnŋ akpɔ agbe mavɔ. (2 Piɛ 3:9, 15) To ecɛ jiɔ, agbetɔ miliɔn nɛniɖe vajeshi ɖɛ. Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enunywi ciwo yí tokɔ le jigbɔnɖɛxɔxɔ Yehowa tɔ mɛɔ, adɔ ale fafɛɖe nɔ mì mɔ mìanɔ te kpɔ hwenu yí ahɛn xexe cɛ va vɔvɔnu.

13. Lé Yesu wa nu pɛpɛpɛ shigbe Dalɔ nɛ le jigbɔɖɛxɔxɔ mɛ doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹³ Yesu sran Dalɔ pɛpɛpɛ le jigbɔnɖɛxɔxɔ mɛ yí ecɛ ze hwenu enɔ nyigban ji. Dale fafɛɖe ni gashiagamɛ mɔ axɔ jigbɔnɖɛ, vevitɔ nɔ ele nu wakɔ koɖo esekplamɛtɔ koɖo Farizitɔ ayemɛnuwatɔwo o. (Ʒan 8:25-27) Shigbe Dalɔ  hanci nɛɔ, Yesu deɖe blɛ yí donɔ dɔmɛzi o. Nɔ wozui alo ji enyɔ le nuɔ, deɖenɔ fi o. (1 Piɛ 2:23) Yesu do ʒinxo yí do ji le tetekpɔwo mɛ enyɔmato. Eyi taɖo Bibla nu nɔ mì mɔ, “mí ɖoŋwi Yesu kpɔ. É xɔ jigbɔnɖɛ hwecinu enu vwin watɔ fɔngu doji.” (Ebre. 12:2, 3) To Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìwo can mìatɛnŋ axɔ jigbɔnɖɛ yí ado ji ato cukaɖa ɖekpokpui ci yí ava mì ji mɛ.

14. Nyi mìatɛnŋ akpla le Abraxamu ʒinxododo mɛɔ? (Ebretɔwo 6:15) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Lé mìawa nu do nɔ vɔvɔnu lɔ deva shigbe lé mìwo kpɔkpɔ mɔ ni do nɛɔ? Taŋfuin mìkpɔkpɔ emɔ nɔ vɔvɔnu lɔ xoxoxo. Mìtɛnŋ vɔn mɔ mìdanɔ agbe aswi do o. Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ axɔ jigbɔnɖɛ yí ale te kpɔ vɔvɔnu lɔɔ? Mìakpɔ Abraxamu kpɔwɛ. Hwenu Abraxamu ɖo exwe 75 yí dewa evi ɖɛɔ, Yehowa ɖo egbe ni mɔ: “Na jɔ akɔta gangan ɖeka toto eo ji.” (Gɔnm. 12:1-4) Abraxamu kpɔ yí gbeɖu ŋtɔ́ vamɛa? Oo, dekpɔ yí evamɛ keŋkeŋ o. Ci Abraxamu so Efrati Tɔ lɔ yí gbenɔ te na nɔ xwe 25 goduɔ, évaji eviɛ ŋsuvi ci woyɔnɔ mɔ Izaki. Eyi le xwe 60 bu godu gbɔxwe yí evakpɔ woji viviɛ ciwo yí nyi Ezawu koɖo Ʒakɔbu. (Hlɛn Ebretɔwo 6:15.) Vɔ Abraxamu devakpɔ viviɛwo yí wovanyi jukɔn gangan yí ɖu cinɔ nɔ Gbeɖu Nyigban lɔ o. Vɔ ŋsu egbejinɔtɔ cɛ koɖo yi Watɔ nyi exlɔ bakpomadɔnwo. (Ʒaki 2:23) Eyi nɔ wovafɔn Abraxamu so kuɔ, eji ajɔɛ nɔ evase mɔ xɔse koɖo jigbɔnɖɛxɔxɔ yetɔ na yí jukɔnwo pleŋ vaxɔ shicuwo! (Gɔnm. 22:18) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Taŋfuin  mìwoŋtɔwo dakpɔ egbe ciwo pleŋ Yehowa ɖo yí woavamɛ kakayɛ o. Vɔ nɔ mìgbɔnnɔ ji ɖɛ shigbe Abraxamu nɛɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa acu shi nɔ mì gbɛ yí agbewa wu ahan le xexe yoyu ci gbe Eɖo mɛ.​—Maki 10:29, 30.

15. Nyi nu mìatɛnŋ akpla nu so le amɛɖekɛnukplakpla mìwotɔ mɛɔ?

¹⁵ Amɛ ciwo yí xɔ jigbɔnɖɛ kpɔwɛ buwo gbele Bibla mɛ. (Ʒaki 5:10) Anyɔ mɔ mìakpla nu so kpɔwɛ ŋtɔ́wo nu. b Le kpɔwɛ mɛ, ɖayɛvihwɛ yí Davidi nyi yí woshi ami ni nɔ avanyi efyɔ nɔ Izraɛli, vɔ édo ʒinxo na nɔ exwe sugbɔ gbɔxwe yí vanyi fyɔ. Shimɛɔn koɖo Ana sɛn Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ ci wole te kpɔ Mɛsia ci gbe woɖo. (Luiki 2:25, 36-38) Tekpɔ akpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo nɔ èkplakpla nu so wo nu: Nyi yí kpedo mɛleli nu yí edo ʒinxoɔ? Ci edo ʒinxo ɖe, nyɔna ci ekpɔ so mɛɔ? Lé nawa yitɔ han doɔ? Àtɛnŋ agbekpla nu so mɛ ciwo yí dexɔ jigbɔnɖɛ kpɔwɛwo nu le Bibla mɛ. (1 Sam. 13:8-14) Biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi yí dɔ wodexɔ jigbɔnɖɛɔ? Alɔzu ci yí to so mɛ nɔ woɔ?’

16. Nyɔna ciwo mìatɛnŋ akpɔ nɔ mìxɔnɔ jigbɔnɖɛɔ?

¹⁶ Kpɔ nyɔna ciwo yí le jigbɔnɖɛxɔxɔ mɛ ɖa. Nɔ mìxɔnɔ jigbɔnɖɛɔ, mìakpɔnɔ jijɔ yí anyi fafamɛwo. Jigbɔnɖɛxɔxɔ can akpedo mì nu mìale nywiɖe le susu koɖo gbaza mɛ. Nɔ mìgbɔnnɔ ji ɖɛ nɔ mɛbuwoɔ, mìanyi xlɔ nywi koɖo wo. Éna yí ejunɔnɔ le mìwo hamɛwo mɛ. Nɔ mɛɖe jijiɛ nyɔ le nu mì nu yí mìdeɖe blɛ yí do dɔmɛziɔ, atɛnŋ ana yí enyɔ lɔ davanyi enyɔ gangan ɖe o. (Eha. 37:8; Elo. 14:29) Ci gbewu ŋnɔwo pleŋ ɔ, nɔ mìdodoɔ ʒinxoɔ, edasɛ mɔ mìɖyikɔ mìwo Da ci yí le jekwi mɛ yí mìgbetenɔ gogui doji.

17. Nyi mìaɖo gligaan yí awaɔ?

¹⁷ Jigbɔnɖɛxɔxɔ nyi nɔnɔmɛ nywi ɖeka ci yí na wogbekpɔnɔ nyɔnawo hɛnnɛ. Ci dafanɔ do mì gashiagamɛ mɔ mìaxɔ jigbɔnɖɛ can ɔ, Yehowa akpedo mì nu mìakpɔtɔ aɖokɔ nɔnɔmɛ cɛ. Eyi ci mìgbɔn ji ɖɛ yí le te kpɔ xexe yoyu lɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ, “Tɔhonɔ kpɔnɔ yí cɔnnɔ mɛ ciwo yí kplɔɛ ni do ji. Yi lɔnlɔn gangan cɔnnɔ mɛ ciwo yí [nɔnɔ te kpɔɛ] ji.” (Eha. 33:18) Le vamɛ mɔ mì pleŋ mìaɖui yí akpɔtɔ agbɔnnɔ ji ɖɛ.