Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 35

Dula o na le Seka sa go se Fele Pelo

Dula o na le Seka sa go se Fele Pelo

“Bontšhang . . . Go se fele pelo.”—JAK. 5:10.

KOPELO 114 “Bontšhang go se Fele Pelo”

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA a

1. Ke ka baka la’ng o rata batho ba go se fele pelo?

 KA MOKA ga rena re rata batho ba go se fele pelo. Ka baka la’ng? Re hlompha batho bao ba kgonago go letela selo se itšego ka go se fele pelo. Re thaba kudu ge batho ba sa re felele pelo ge re dira diphošo. Le gona, re leboga gore motho yo a bego a re ruta Beibele o be a sa re felele pelo ge re be re thatafalelwa ke go ithuta, go amogela le go diriša seo Beibele e se rutago. Godimo ga tšohle, re tloga re leboga gore Jehofa Modimo ga a re felele pelo!—Baroma 2:4.

2. Ke neng moo re ka hwetšago go le thata gore re bontšhe seka sa go se fele pelo?

2 Le ge re rata batho ba go se re felele pelo, rena re ka hwetša ka dinako tše dingwe re thatafalelwa ke go bontšha seka sa go se fele pelo. Ka mohlala, re ka thatafalelwa ke go bontšha seka sa go se fele pelo ge re eme ka gare ga sephethephethe, kudukudu ge e ba re šiilwe ke nako. Re ka galefa ge batho ba bangwe ba re tshwenya. Le gona ka dinako tše dingwe re ka thatafalelwa ke go letela lefase le leswa leo Jehofa a le tshepišitšego. Na o nyaka go bontšha seka sa go se fele pelo? Sehlogong se, re tlo kwa gore go se fele pelo go bolela’ng le gore ke ka baka la’ng seka se se le bohlokwa. Re tlo bona le gore re ka dira eng gore re be le seka se sa go se fele pelo.

GO SE FELE PELO GO BOLELA’NG?

3. Motho wa go se fele pelo o arabela bjang ge batho ba bangwe ba mo tshwenya?

3 Ekwa ka ditsela tše nne tšeo re ka bontšhago go se fele pelo ka tšona. Ya pele, motho yo a sa felego pelo o diega go galefa. O leka go dula a išitše maswafo fase le ge a le ka tlase ga kgatelelo. Polelwana go “diega go galefa,” e tšwelela la mathomo ka Beibeleng ge Jehofa a hlaloswa e le “Modimo yo a gaugelago, yo a diegago go galefa le yo a tletšego botho le therešo.”—Ek. 34:6.

4. Motho yo a sa felego pelo o arabela bjang ge a swanetše go leta?

4 Ya bobedi, motho yo a sa felego pelo o kgona go leta a išitše maswafo fase. Ge selo se itšego se tšea nako e telele gore se direge, motho yo bjalo o leka go itshwara. (Mat. 18:26, 27) Go na le maemo a mantši mo go ona re swanetšego go leta re išitše maswafo fase. Ka mohlala, re swanetše go leta ka go se fele pelo ge motho yo mongwe a bolela, e bile re se mo tsene ganong. (Jobo 36:2) Re ka swanelwa ke go se fele pelo ge re thuša morutwana wa Beibele gore a kwešiše dithuto tša Beibele goba re mo thuša go tlogela mokgwa o mobe.

5. Tsela e nngwe ya go bontšha seka sa go se fele pelo ke efe?

5 Ya boraro, motho yo a sa felego pelo ga a dire dilo ka lebelo. Re a dumela gore go na le dilo tše dingwe tšeo di nyakago o di dira ka lebelo. Ge eba motho yo a sa felego pelo a na le selo se bohlokwa seo a swanetšego go se dira, ga a kitimele go se dira goba go kitimela go fetša go se dira. Go ena le moo, o beela nako ka thoko ya gore a rulaganye go dira selo seo a nyakago go se dira. Ke moka o nea mošomo o mongwe le o mongwe nako yeo e o swanetšego.

6. Motho yo a sa felego pelo o dira eng ge a lebeletšane le diteko goba mathata?

6 Ya bone, motho yo a sa felego pelo o kgotlelela mathata ka ntle le go ngongorega. Go se fele pelo go sepedišana le go kgotlelela. Ke nnete gore ga se phošo go botša mogwera wa gago wa kgauswi ka bothata bjo itšego bjo o lebeletšanego le bjona. Eupša motho yo a sa felego pelo o tlo kgotlelela mathata a dutše a naganišiša ka dilo tše dibotse tšeo di diregago bophelong bja gagwe. (Bakol. 1:11) Bjalo ka Bakriste, re swanetše go bontšha seka sa go se fele pelo ka ditsela tše tše nne. Ka baka la’ng? A re boledišaneng ka mabaka a sego kae.

KE KA BAKA LA’NG GO SE FELE PELO GO LE BOHLOKWA

Go swana le molemi yoo ka go se fele pelo a tsebago gore ka letšatši le lengwe o tlo buna dibjalo tša gagwe, le rena re leta ka go se fele pelo re kgodišegile gore Jehofa o tlo phethagatša dilo ka moka tšeo a di tshepišitšego ka nako ya maleba (Bona serapa 7)

7. Go ya ka Jakobo 5:7, 8, ke ka baka la’ng go se fele pelo go le bohlokwa? (Bona le seswantšho.)

7 Re swanetše go ba le seka sa go se fele pelo gore re tle re kgone go phologa. Go swana le bahlanka ba botegago ba Jehofa ba nakong e fetilego, re swanetše go leta ka go se fele pelo go bona ditshepišo tša Modimo di phethagala. (Baheb. 6:11, 12) Beibele e re swantšha le molemi. (Bala Jakobo 5:7, 8.) Molemi o šoma ka thata go bjala le go nošetša dibjalo tša gagwe le ge a sa tsebe gore di tlo gola neng. Gomme ka morago molemi o leta ka go se fele pelo a tseba gore ka letšatši le lengwe o tlo buna. Ka mo go swanago, le rena re swarega ka go dira dilo tša Modimo le ge “re sa tsebe gore Morena [wa rena] o tla neng.” (Mat. 24:42) Re leta ka go se fele pelo re tseba gore Jehofa o tlo phethagatša dilo tšeo a di tshepišitšego ka nako ya maleba. Ge e ba re fela pelo, re ka lapa go leta gomme ra tlogela go hlankela Jehofa. Re ka thoma le go kitimiša le dilo tšeo di ka re thabišago gona bjale feela. Eupša ge e ba re ka se fele pelo, re ka kgona go leta go fihla bofelong gomme ra phološwa.—Mika. 7:7; Mat. 24:13.

8. Go se fele pelo go re thuša bjang ge re dirišana le batho ba bangwe? (Bakolose 3:12, 13)

8 Go se fele pelo go a re thuša ge re dirišana le batho ba bangwe. Go re thuša gore re theetše gabotse ge ba bolela. (Jak. 1:19) Go se fele pelo go dira gore go be le khutšo. Go re thuša le gore ge re gateletšegile, re se ke ra bolela dilo tšeo di ka kgopišago batho ba bangwe. E bile ge re sa fele pelo, re tlo diega go galefa ge motho yo mongwe a re kgopiša. Go e na le go itefeletša re tlo “tšwela pele re kgotlelelana gomme re lebalelana ka bolokologi.”—Bala Bakolose 3:12, 13.

9. Go se fele pelo go re thuša bjang ge re swanetše go dira diphetho? (Diema 21:5)

9 Go se fele pelo go ka re thuša gore re dire diphetho tše dikaone. Go ena le go kitimela go dira phetho, re tlo ipha nako ya go dira nyakišišo le go bona gore ke phetho efe e kaone yeo re ka e dirago. (Bala Diema 21:5.) Ka mohlala, ge e ba re nyaka mošomo, re ka lekega go tšea wa mathomo woo re o hwetšago, le ge mošomo woo o ka re šitiša go hlankela Jehofa. Eupša ge e ba re sa fele pelo, re ka kgona go naganišiša ka dilo tša go swana le lefelo leo mošomo woo o lego go lona, diiri tšeo re tlo di fetšago re šoma gotee le ka tsela yeo o ka kgomago lapa la rena le tsela yeo re hlankelago Jehofa ka yona. Ge re ka se fele pelo re tlo kgona go dira diphetho tše kaone.

DILO TŠEO DI KA RE THUŠAGO GORE RE BE LE SEKA SA GO SE FELE PELO

10. Mokriste a ka dira eng gore a hlagolele le go dula a na le seka sa go se fele pelo?

10 Rapelela go se fele pelo. Go se fele pelo ke se sengwe sa dika tšeo di enywago ke moya o mokgethwa. (Bagal. 5:22, 23) Ka gona, re ka rapelela moya o mokgethwa le go kgopela Jehofa gore a re thuše go hlagolela seka se. Ge re ka kopana le boemo bjoo bo lekago go se fele pelo ga rena re “tšwela pele re kgopela” Modimo gore a re nee moya o mokgethwa gore o re thuše go ba le seka sa go se fele pelo. (Luka 11:9, 13) Re ka kgopela Jehofa gore a re thuše go lebelela dilo ka tsela yeo a di lebelelago ka yona. Ke moka, ka morago ga go rapela, re swanetše go leka ka thata gore re bontšhe seka sa go se fele pelo. Ge re dutše re rapelela go bontšha seka sa go se fele pelo le go dula re lwela go se bontšha, Jehofa o tlo re thuša gore re dule re na le sona le ge re be re palelwa ke go se bontšha peleng.

11-12. Jehofa o bontšhitše bjang seka sa go se fele pelo?

11 Naganišiša ka mehlala ya ka Beibeleng. Beibele e na le mehlala e mentši ya batho bao ba bego ba ena le seka sa go se fele pelo. Ge re ka naganišiša ka mehlala ya bona, re ka kgona go ba le seka sa go se fele pelo. Pele re ka boledišana ka mehlala ye, a re thomeng ka mohlala o mogolo wa go se fele pelo, e lego wa Jehofa.

12 Sathane o ile a senya Jehofa leina kua serapeng sa Edene le go dira gore batho ba belaele ge e ba e le Mmuši yo a nago le lerato le tekatekano. Go e na le gore Jehofa a fediše Sathane le semeetseng, o ile a bontšha go se fele pelo le boitshwaro le ge a be a tseba gore go tla tšea nako gore go bonagale gore ke yena Mmuši yo mokaonekaone. Ge a dutše a sa letile gore nako yeo e fihle, o kgotlelela thogako yeo e tlišitšwego leineng la gagwe. Go oketša moo, Jehofa o letile ka go se fele pelo gore batho ba bantši ba be le sebaka sa go hwetša bophelo bjo bo sa felego. (2 Pet. 3:9, 15) Seo se dirile gore batho ba dimilione ba mo tsebe. Ge re ka naganišiša kamoo go se fele pelo ga Jehofa go re holago ka gona, go tlo ba bonolo gore re letele nako yeo a tlago go tliša bofelo ka yona.

Goba le seka sa go se fele pelo go tlo re thuša gore re diege go galefa ge batho ba bangwe ba re tshwenya (Bona serapa 13)

13. Jesu o ile a ekiša bjang go se fele pelo ga Tatagwe ka mo go feletšego? (Bona le seswantšho.)

13 Jesu o ekiša go se fele pelo ga Tatagwe ka mo go feletšego. Le gona, o ile a bontšha seka seo ge a be a le mo lefaseng. Go ka no ba go be go se bonolo go bontšha seka se ka mehla, kudukudu ge a be a na le bamangwalo le Bafarisei bao e bego e le baikaketši. (Joh. 8:25-27) Eupša go etša Tatagwe, Jesu o be a diega go galefa. Ga se a ka a itefeletša ge a be a rogakwa goba ge batho ba mo tshwenya. (1 Pet. 2:23) Jesu o ile a bontšha seka sa go se fele pelo ge a be a kgotlelela mathata ao ntle le go ngongorega. Ke ka baka leo Beibele e re botšago gore: “Naganišišang ka yo a kgotleletšego polelo e bjalo e ganetšago ya badiradibe”! (Baheb. 12:2, 3) Le rena Jehofa a ka re thuša gore re kgotlelele mathata ao re kopanago le ona ka moka re sa fele pelo.

Ge eba re ka ekiša mohlala wa Aborahama gomme ra ba le seka sa go se fele pelo, re ka kgodišega gore Jehofa o tlo re putsa gona bjale a ba a re putsa le lefaseng le leswa leo a re tshepišitšego lona (Bona serapa 14)

14. Re ithuta’ng mohlaleng wa Aborahama wa go ba le seka sa go se fele pelo? (Baheberu 6:15) (Bona le seswantšho.)

14 Mohlomongwe ke kgale re letetše gore bofelo bo fihle, eupša ga se bja hlwa bo fihla, e bile re ka ba re nagana gore re ka ba ra hlokofala re se ra bo bona. Ke’ng seo se ka re thušago go leta ka go se fele pelo? Nagana ka mohlala wa Aborahama. Ge Aborahama a be a na le mengwaga e 75 e bile a se na bana, Jehofa o ile a mo tshepiša gore: “Ke tla dira gore bana ba gago e be setšhaba se segolo.” (Gen. 12:1-4) Na Aborahama o ile a bona seo se phethagala? Ka morago ga go tshela noka ya Eforate le go leta ka mengwaga e 25, o ile a bona morwa wa gagwe e lego Isaka a belegwa ka mohlolo, gomme ka morago a ema mengwaga e mengwe e 60 pele a ka bona ditlogolo tša gagwe di belegwa, e lego Esau le Jakobo. (Bala Baheberu 6:15.) Eupša Aborahama ga se a ka a bona ditlogolwana tša gagwe e e ba setšhaba se segolo e bile di hwetša naga ya kholofetšo. Eupša monna yoo, yo a bego a na le tumelo, o ile a thabela go ba mogwera yo mogolo wa Mmopi wa gagwe. (Jak. 2:23) Ge Aborahama a tsošwa, o tlo thabela go bona gore tumelo ya gagwe le seka sa gagwe sa go se fele pelo di dirile gore ditšhaba ka moka di šegofatšwe! (Gen. 22:18) Ke’ng seo re ithutago sona? Re ka no se bone dilo tšeo Jehofa a tshepišitšego gore di tlo direga, di phethagala gona bjale. Eupša ge re ka swana le Aborahama, ra ba le seka sa go se fele pelo, Jehofa o tlo re putsa gona bjale a ba a re putsa le lefaseng le leswa leo a re tshepišitšego lona.—Mar. 10:29, 30.

15. Re ka naganišiša ka’ng nakong ya thuto ya motho ka noši?

15 Beibele e na le mehlala e mengwe e mentši ya batho bao ba ilego ba bontšha seka sa go se fele pelo. (Jak. 5:10) O ka ithuta ka mehlala yeo goba wa dira nyakišišo ka yona. b Ka mohlala, le ge Dafida a ile a tlotšwa e sa le yo monyenyane gore e be kgoši ya Isiraele, o ile a swanelwa ke go leta ka nako e telele pele a dula sedulong sa bogoši. Simeone le Anna ba ile ba hlankela Jehofa ka go botega ge ba be ba letetše gore Mesia yo a holofeditšwego a tle. (Luka 2:25, 36-38) Ge o dutše o ithuta ka dipego tšeo, nyaka dikarabo tša dipotšišo tša go swana le gore: Ke’ng seo se ka bago se thušitše motho yoo gore a bontšhe seka sa go se fele pelo? Go ba le seka sa go se fele pelo go ile gwa mo hola bjang? Nka ekiša bjang mohlala wa gagwe? O ka holega ge o ka ithuta le ka bao ba ilego ba se kgone go bontšha seka sa go se fele pelo. (1 Sam. 13:8-14) O ka ipotšiša gore, ke’ng seo se ka bago se dirile gore ba palelwe ke go bontšha seka se? Ba bile le ditlamorago dife?’

16. Re holega bjang ge re sa fele pelo?

16 Nagana kamoo re holegago ka gona ge re na le seka sa go se fele pelo. Ge re na le seka sa go se fele pelo re dula re thabile e bile re išitše maswafo fase. E bile go ba le seka se go dira gore re phele gabotse mmeleng le monaganong. Re thabela go gwerana le batho ba bantši ge e ba re na le seka sa go se fele pelo. Phuthego ya rena le yona e ba le botee. Go diega go galefa ge motho yo mongwe a re tshwenya go tlo dira gore dilo di se ke tša tšwa taolong. (Ps. 37:8; Die. 14:29) Eupša sa bohlokwa le go feta ke gore ge e ba re na le seka sa go se fele pelo, re tla ba re ekiša Tatago rena wa legodimong e bile re tlo kgona go gwerana le yena.

17. Re swanetše go ikemišetša go dira’ng?

17 Ruri seka sa go se fele pelo ke seo se kgahlišago! Le ge go ka no se be bonolo go bontšha seka sa go se fele pelo, Jehofa o tlo re thuša gore re tšwele pele re se hlagolela. Ge re dutše re letetše lefase le leswa ka go se fele pelo, re ka kgodišega gore, “leihlo la Jehofa le lebeletše bao ba mmoifago, le go bao ba letetšego botho bja gagwe.” (Ps. 33:18) Eka ka moka ga rena re ka ikemišetša go tšwela pele re ithuta go ba le seka sa go se fele pelo.

KOPELO 41 Hle Ekwa Thapelo ya ka

a Lehono batho ba bantši lefaseng le leo le laolwago ke Sathane, ba fela pelo. Eupša Beibele e re botša gore re bontšhe go se fele pelo. Sehlogo se se tlo re bontšha gore ke ka lebaka la eng seka se se le bohlokwa le gore re ka dira eng gore re se ke ra fela pelo.

b O ka nyaka sehlogo seo se rego “Patience ka go Watch Tower Publications Index gore o hwetše dipego tša Beibele tšeo di bolelago ka seka sa go se fele pelo.