1. ¿Por hanja gi ho gi ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä pasensia?

 GATꞌHO di hohu̱ gä ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä pasensia. ¿Por hanja? ¿Hänge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ pädi dä do̱ꞌmi ꞌne hingi mfada nixi di nkue̱? ꞌNehe, di balorahu̱ ndunthi ora märꞌaa pe̱skägihu̱ rä pasensia ora hingä geꞌä di pe̱fihu̱ o di mäñhu̱. Di beñhu̱ hängu rä pasensia bi me̱skägihu̱ näꞌä toꞌo bi ꞌñutkägihu̱ de rä Mäkä Tꞌofo. Bi me̱skägihu̱ ndunthi rä pasensia ora mi jakägihu̱ xä ñhei gä ntiendehu̱ näꞌä mi utkägihu̱. ꞌNehe, bi me̱skägihu̱ rä pasensia ora mi jakägihu̱ xä ñhei gä aseptahu̱ o gä pe̱fihu̱ ha mä mꞌu̱ihu̱ nuꞌu̱ yä konseho uni rä Mäkä Tꞌofo. ¡Pe mänꞌa xa di jamädibihu̱ rä Zi Dada Jeoba po gatꞌho näꞌä rä pasensia xä ꞌñudi kongekhu̱! (Rom. 2:4).

2. ¿Habu̱ di jakägihu̱ xä ñhei gä udihu̱ rä pasensia?

² Gatꞌho xa di hohu̱ ge märꞌa dä me̱skägihu̱ rä pasensia, ¿hänge hää? Pe rꞌabu̱ go di jakägihu̱ xä ñhei gä udihu̱ rä pasensia. Por ejemplo, zäi ge di mfadagihu̱ o asta jakägihu̱ gä nkue̱hu̱ ora ha rä ꞌñuu yꞌo ndunthi yä bo̱jä ꞌne hingi tsa gä thogihu̱. Rꞌabu̱ di nkue̱hu̱ ora märꞌaa di mfadagihu̱. Rꞌabu̱, dä za gä ꞌme̱dihu̱ rä pasensia ora di sentihu̱ ge di tarda näꞌä rä rꞌayꞌo xiꞌmhai xä prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Xi nuꞌi, ¿gi hohmä gi ꞌñudi mä nꞌa tu̱i rä pasensia? Ha nunä ntꞌudi ma gä pädihu̱ te ri bo̱ni rä pasensia ꞌne por hanja xa mähyoni gä udihu̱ nunä rä hogä mꞌu̱i. ꞌNehe ma gä handihu̱ rꞌa yä konseho nuꞌu̱ ma dä maxkägihu̱ pa mänꞌa gä udihu̱ rä pasensia.

3. Nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia, ¿hanja thädi ora te tꞌo̱ꞌtuäbi?

³ Ma gä handihu̱ goho yä hogä mꞌu̱i pe̱ꞌtsi nꞌa rä jäꞌi näꞌä udi rä pasensia. Nꞌaa, hindi dämä nkue̱. Pädi dä dominä rä kue̱ nuꞌmu̱ pe̱ꞌtsi yä xuñha o nuꞌmu̱ te tꞌo̱tꞌpäbi. Mu̱ tꞌo̱ꞌtuäbi rä ntsꞌomꞌu̱i hingi koꞌtsi ꞌnehe ko rä ntsꞌomꞌu̱i. Rä Mäkä Tꞌofo udi ge rä Zi Dada Jeoba go geꞌä mꞌe̱tꞌo udi rä pasensia ora enä: «Jeoba, nꞌa rä Zi Dada näꞌä ja rä nthekäte ꞌne rä hojäꞌi, hingä nguntꞌä di nkue̱ ꞌne xa rä däta rä mhäte ꞌne nzäntho o̱tꞌe näꞌä mää» (Éx. 34:6).

4. Nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia, ¿hanja di porta ora ja mꞌe̱di dä do̱ꞌmi?

 ⁴ Yoho, nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia pädi dä do̱ꞌmi. Hää, hingi mfada nixi di nkue̱ ora himꞌe tso̱ho̱ o himꞌe thogi näꞌä to̱ꞌmi (Mat. 18:26, 27). Hyaxtho ja te di thogihu̱ habu̱ di ja mꞌe̱di gä to̱ꞌmihu̱ ko rä pasensia. Ja ngu ora nꞌa rä jäꞌi ja te ne dä xikägihu̱, mähyoni gä hopäbihu̱ dä ñä, gä o̱dehu̱ ꞌne hingä kꞌatsuäbihu̱ (Job 36:2). ꞌNehe, debe gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä pasensia nuꞌu̱ yä zi jäꞌi di utihu̱ de rä Mäkä Tꞌofo. Por ejemplo, ora di fatsꞌihu̱ dä ntiende nꞌa rä ntꞌudi o dä hye̱pu̱ nꞌa rä bisio.

5. ¿Hanja dä za gä udihu̱ rä pasensia ꞌnehe?

⁵ Hñuu, nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia, di mbeni mꞌe̱tꞌo änte te dä mää o te dä me̱fi. Mäjuäni ge rꞌabu̱ di debe nguntꞌä gä atiendehu̱ rꞌa yä asunto. Pe nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia ꞌne tꞌumbäbi nꞌa rä ꞌme̱fi näꞌä di debe dä kumpli, hingi hoki de gä nhextꞌihi näꞌä rä ꞌme̱fi pa mäntꞌä dä huati mäske habu̱räza. Sino ju̱ki rä tiempo pa dä ja xä ñho näꞌä rä ꞌme̱fiꞌä.

6. ¿Hanja di porta nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia ora ñhandui yä xuñha?

⁶ Goho, nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia tse̱ti yä xuñha ꞌne hinto ho̱xä rä thai po näꞌä thogi. Ja ngu di handihu̱, nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia ꞌnehe pädi dä ze̱ti yä xuñha. Mäjuäni ge ora di pe̱ꞌtsihu̱ yä xuñha o di thogihu̱ nꞌa rä dumu̱i, xä ñho gä petehu̱ nꞌa mä amigohu̱ näꞌä di pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa. Pe ꞌnehe, nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi rä pasensia, sigi o̱tꞌe ntsꞌe̱di po hindä ꞌme̱di rä johya ꞌne dä sigi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba mäske thogi yä xuñha (Col. 1:11). Nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba mähyoni gä sigihu̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä udihu̱ rä pasensia ja ngu ya dä pädihu̱. Ma gä handihu̱ por hanja.

7. Ja ngu mää Santiago 5:7, 8, ¿por hanja xa mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

⁷ Pa gä pe̱ꞌtsihu̱ rä te pa nzäntho, mähyoni gä udihu̱ rä pasensia. Pa gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba di kumpli yä promesa, mähyoni  gä udihu̱ ꞌnehe rä pasensia ja ngu bi ꞌñudi rꞌa yä ꞌme̱go rä Zi Dada Jeoba de mäyaꞌmu̱ (Heb. 6:11, 12). Rä Mäkä Tꞌofo udi ge mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia ja ngu nꞌa rä zi jäꞌi näꞌä di mpotꞌi (hñeti Santiago 5:7, 8, TNM). Nꞌa rä jäꞌi näꞌä di mpotꞌi, xa di mpe̱fi ndunthi pa di su ꞌne di ꞌñuni näꞌä bi motꞌi. Näꞌä sigi di mpe̱fi ꞌne ko rä pasensia to̱ꞌmi ngeꞌä pädi ge hää ma dä nxofo nꞌa rä pa. Geꞌä thogi ꞌnehe kongekhu̱; di sigihu̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba mäske hindi pädihu̱ te mä pa ma dä zo̱ho̱ mä zi Hmuuhu̱ (Mat. 24:42). Hänge di sigi di to̱ꞌmihu̱ ko rä pasensia ngeꞌä di pädihu̱ xä ñho ge nꞌa rä pa, rä Zi Dada Jeoba ma dä kumpli gatꞌho näꞌä xä ñätkägihu̱. Pe mu̱ gä ꞌme̱dihu̱ rä pasensia, ma dä zabigihu̱ ꞌne rꞌamätsꞌu̱ ma gä ꞌuegehu̱ de rä hnini Äjuä. ꞌNehe ma gä fu̱dihu̱ gä honihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ofrese nunä xiꞌmhai, pe hingä ma dä hänkägihu̱ rä johya. Pe mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia, ma gä tse̱tihu̱ asta dä zo̱ho̱ rä fin ꞌne ma gä ñänihu̱ mä tehu̱ (Miq. 7:7; Mat. 24:13).   

8. ¿Hanja faxkägihu̱ rä pasensia pa gä ntsitsꞌihu̱ xä ñho ko märꞌaa? (Colosenses 3:12, 13).

⁸ Rä pasensia faxkägihu̱ pa gä ntsitsꞌihu̱ xä ñho ko märꞌaa. ꞌNehe faxkägihu̱ pa gä o̱tsꞌehu̱ märꞌaa ora ja te ne dä mää (Sant. 1:19). Mu̱ di pe̱ꞌtshu̱ rä pasensia, ma dä maxkägihu̱ pa hingä japhu̱ dä nkue̱ märꞌaa. Ora di nkue̱hu̱ o di mfadahu̱, ma gä dominä mä mfenihu̱ pa hingä mäñhu̱ nꞌa rä noya näꞌä dä za dä u̱mbäbi yä mfeni märꞌaa. Ora toꞌo di ofendegihu̱, rä pasensia faxkägihu̱ pa hingä mäntꞌä gä nkue̱hu̱ ꞌne pa hingä koꞌtsuäbihu̱ ko rä ntsꞌomꞌu̱i. Rä pasensia geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä ze̱tihu̱ ꞌne gä unihu̱ rä mpumbäte (hñeti Colosenses 3:12, 13).

9. ¿Hanja ma dä maxkägihu̱ rä pasensia pa gä ju̱hu̱ nꞌa rä hogä desision? (Proverbios 21:5).

⁹ Rä pasensia faxkägihu̱ pa gä ju̱hu̱ nꞌa rä hogä desision. Ora di benihu̱ te gä pe̱fihu̱, rä pasensia ma dä maxkägihu̱ pa mꞌe̱tꞌo gä hudihu̱ ꞌne gä ntso̱ꞌmihu̱ pa gä handihu̱ te ma gä xofohu̱ ko näꞌä di beni gä pe̱fihu̱. Geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä huahnihu̱ nꞌa rä hogä desision (hñeti Proverbios 21:5). Ja ngu ora xa di honihu̱ rä bojä, rꞌabu̱ gä nehmähu̱ gä aseptahu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi habu̱ di njutꞌi xä ñho, pe ma dä jakägihu̱ gä ꞌme̱dihu̱ rꞌa yä mhuntsꞌi o ya ma dä ñꞌotho rä tiempo pa gä po̱nihu̱ gä predikahu̱. Pe mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa mꞌe̱tꞌo gä hudihu̱ ꞌne gä handihu̱ habu̱ bi ja näꞌä rä ꞌme̱fiꞌä, hängu ora ma gä mpe̱fihu̱ ꞌne hanja ma dä afektabi mä familiahu̱ ꞌne näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. Hää, mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä ꞌuegehu̱ de nꞌa rä desision o de nꞌa rä ꞌñuu xä ntsꞌo.

10. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa gä sigihu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia?

¹⁰ Ma gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Rä pasensia, geꞌä nꞌa rä hogä mꞌu̱i dä za gä potꞌihu̱ mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba (Gál. 5:22, 23). Hänge mähyoni gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä apäbihu̱ rä espiritu santo pa dä maxkägihu̱ gä potꞌihu̱ nunä hogä mꞌu̱i. Hänge mu̱ di thogihu̱ nꞌa rä xuñha habu̱ ne dä jakägihu̱ gä ꞌme̱dihu̱ mä pasensiahu̱, ma gä sigihu̱ gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba pa dä rꞌakägihu̱ rä espiritu santo ꞌne gä sigihu̱ gä udihu̱ rä pasensia (Luc. 11:9, 13). ꞌNehe mähyoni gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba pa dä maxkägihu̱ gä handihu̱ nuꞌu̱ yä xuñha ja ngu handiꞌä. Mꞌe̱fa de gä xatuäbihu̱, ma gä pe̱fihu̱ gatꞌho näꞌä dä za, pa nzäntho gä udihu̱ rä pasensia. Mu̱ hingä he̱gihu̱ de gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä udihu̱ nunä rä hogä mꞌu̱i, ko rä tiempo rä pasensia ma dä gu̱ rä yꞌu̱u̱ ha mä korasohu̱ ꞌne ya hingä ma dä jakägihu̱ xä ñhei gä udihu̱ nunä hogä mꞌu̱i.

11, 12. ¿Hanja xä ꞌñudi rä Zi Dada Jeoba ge pe̱ꞌtsi rä pasensia?

¹¹ Ma gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo pa gä handihu̱ hanja bi ꞌñudi rä pasensia rꞌa yä ꞌme̱go Äjuä de mäyaꞌmu̱. Rä Mäkä Tꞌofo pede de rꞌa yä jäꞌi nuꞌu̱  bi ꞌñudi rä pasensia. Mu̱ gä ntso̱ꞌmihu̱ de näꞌä bi me̱fiꞌu̱, ma dä maxkägihu̱ pa gä udihu̱ ꞌnehe näꞌä rä hogä mꞌu̱i. Pe änte de gä handihu̱ toꞌo rꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi bi ꞌñudi rä pasensia, mꞌe̱tꞌo ma gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba geꞌä mänꞌa xä ꞌñudi nunä hogä mꞌu̱i.

¹² Ha rä uädri Edén rä Zithu bi tsꞌombäbi rä thuhu rä Zi Dada Jeoba nuꞌmu̱ bi ꞌñenä ge Jeoba hingä nꞌa rä hogä gobernante ꞌne ge hingi mäkägihu̱. Pe rä Zi Dada Jeoba bi dominä rä mfeni ꞌne bi me̱ꞌtsi rä pasensia ꞌne hingä mäntꞌä bi huati rä Zithu. ¿Por hanja? Ngeꞌä mi pädi ge mi ja mꞌe̱di rä tiempo, pa tanto yä jäꞌi ngu yä e̱nxe̱ xä hyandäse̱ ge rä Zi Dada Jeoba hää nꞌa rä hogä gobernante. Mientraꞌä, sigi pe̱ꞌtsi rä pasensia ꞌne di uanta nuꞌu̱ yä nkꞌuamba mhää de Geꞌä. Po näꞌä pasensia xä ꞌñudi rä Zi Dada Jeoba, yä mꞌotho yä jäꞌi xä zo̱ho̱ xä bädi de Geꞌä ꞌne pe̱ꞌtsi rä humu̱i de dä hñäni rä te pa nzäntho (2 Ped. 3:9, 15). Mu̱ gä ntso̱ꞌmihu̱ de gatꞌho nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe xä thogi ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba xä ꞌñudi rä pasensia, hingä ma dä jakägihu̱ xä ñhei gä to̱ꞌmihu̱ asta nuꞌmu̱ Jeoba dä huati nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe jaua ha rä xiꞌmhai.

13. Nuꞌmu̱ bi mꞌu̱kua rä Hesu ha rä Xiꞌmhai, ¿hanja bi ꞌñudi ge mi pe̱ꞌtsi rä pasensia ja ngu rä Dada? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹³ Nuꞌmu̱ rä Hesu bi ñꞌoua ha rä Xiꞌmhai näꞌä ꞌnehe bi ꞌñudi rä pasensia ja ngu rä Dada. ¿Gi kamfri ge rä Hesu rꞌabu̱ bi japäbi xä ñhei dä ꞌñudi rä pasensia? Hää, mänꞌa ko nuꞌu̱ yä jäꞌi mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ꞌne mi udi rä ley Äjuä pe himi pe̱fi näꞌä mi udi (Juan 8:25-27). Pe ja ngu rä Zi Dada Jeoba, rä Hesu hingä nguntꞌä mi nkue̱ ꞌne himbi dädi ko yä tsꞌo noya mäske nuꞌu̱ yä nkontra mi mfada ꞌne te mi xipäbi (1 Ped. 2:23). Rä Hesu bi ze̱ti gatꞌho näꞌä mi tꞌo̱tꞌpäbi ꞌne hingä njatꞌä mi keha. Hänge rä Mäkä Tꞌofo engägihu̱: «Beñhu̱ de gatꞌho nuꞌä bi ze̱tä rä [...] Hesu, pa hindä zabiꞌihu̱ de nuꞌä gi thohu̱, nixi dä durimu̱ihu̱. Nuꞌä bi ze̱tä gatꞌho yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe bi yꞌo̱ꞌtuäbi yä yꞌo̱tꞌä tsꞌoki gä jäꞌi» (Heb. 12:2, 3). Ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, nuju̱  ꞌnehe dä za gä ze̱tihu̱ ko rä pasensia gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha dä za dä ꞌñekägihu̱.

14. ¿Te dä za gä pädihu̱ de Abrahán? (Hebreos 6:15; hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁴ Mientra di to̱ꞌmihu̱ dä zo̱ho̱ rä fin, ¿te ma dä maxkägihu̱ gä sigihu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia? Rꞌa de gekhu̱ zäi ge ndi mbenihu̱ ge pa nunä tiempo ma xä zo̱ho̱ rä fin. Pe nubye̱ zäi ge di mbenihu̱ ge nixi ma dä tokagihu̱ gä handihu̱ xti zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä. Nde, ma gä handihu̱ te bi thogi Abrahán. Nuꞌmu̱ Abrahán mi pe̱ꞌtsi 75 yä je̱ya, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi: «De geꞌi ma dä bo̱ni nꞌa rä dängä hnini» (Gén. 12:1-4). Pa näꞌä je̱yaꞌä, Abrahán himi mꞌu̱i ninꞌa rä bätsi. Pe bi za bi hyandi nꞌa tu̱i hanja rä Zi Dada Jeoba bi kumpli näꞌä promesaꞌä. Mꞌe̱fa de bi rꞌani rä däthe Éufrates, tobe bi do̱ꞌmi mä 25 nje̱ya pa ja bi ndada de Isaac. ꞌNepu̱ Abrahán bi do̱ꞌmi mä 60 nje̱ya pa ja bi mꞌu̱i —Esaú ꞌne Jacob— nuꞌu̱ yä bätsi Isaac (hñeti Hebreos 6:15). Pe Abrahán ya himbi hyandi hanja nuꞌu̱ yä ꞌme̱to ꞌne yä mbongꞌme̱to xa bi ndunthi ꞌne bi ma bä ꞌmu̱i ha näꞌä rä Hogä Hai xki promete rä Zi Dada Jeoba. Pe mäske njabu̱, mientra mi te Abrahán nzäntho bi me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä amista ko rä Zi Dada Jeoba (Sant. 2:23). ¿Dä za gi imäjinä te ma dä senti Abrahán xti nuhu de rä du, ꞌne dä bädi ge po näꞌä rä komfiansa bi me̱ꞌspäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä rä pasensia bi ꞌñudi, gatꞌho yä dähni bi hñäni rä jäpi Äjuä? (Gén. 22:18). ¿Te dä za gä pädihu̱? Ge mu̱ ya hingä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba ma dä kumpli gatꞌho nuꞌu̱ yä promesa, pe mu̱ di udihu̱ rä pasensia ngu Abrahán, hinte mä duda ja ge rä Zi Dada Jeoba ma dä jäpigihu̱ dende nubye̱ ꞌne ha näꞌä rä rꞌayꞌo xiꞌmhai xä ꞌñepu̱ (Mar. 10:29, 30).

15. ¿Te dä hogi gä pe̱fihu̱?

¹⁵ Rä Mäkä Tꞌofo pede de märꞌa yä jäꞌi nuꞌu̱ bi  ꞌñudi ge mi pädi dä me̱ꞌtsi rä pasensia (Sant. 5:10). ¿Toꞌo rꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi? b Ja ngu David, dende mi bäsjäꞌi näꞌä bi thahni pa dä mända de gä rey ha rä hnini Israel, pe pe̱ꞌtsi te bi do̱ꞌmi ndunthi yä je̱ya pa ja bi mu̱di bi mända. Simeón ꞌne Ana xa mi to̱ꞌmi dä zo̱ho̱ rä Mesías. Pe mientra mi to̱ꞌmi ko ndunthi rä pasensia, nuyu̱ mi sigi mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho yä koraso (Luc. 2:25, 36-38). Ora gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo pa gi pädi hanja bi ꞌñudi rä pasensia nuyu̱ yä jäꞌi, dä hogi gi ñꞌanise̱: «¿Te bi matsꞌi nunä jäꞌi pa bi ꞌñudi rä pasensia? ¿Te mä benefisio bi hñäni? ¿Hanja dä za gä de̱mbäbi rä ejemplo?». ꞌNehe dä za gi hyoni ha rä Mäkä Tꞌofo te bi thogi nuꞌu̱ yä jäꞌi himbi me̱ꞌtsä rä pasensia (1 Sam. 13:8-14). Ora gi heti ha rä Mäkä Tꞌofo näꞌä bi me̱fi nuyu̱ yä jäꞌi, dä hogi gi ñꞌanise̱: «¿Por hanja bi ꞌme̱di rä pasensia? ¿Te mä xuñha bi xofo ngeꞌä bi ꞌme̱di rä pasensia?».

16. ¿Te mä benefisio bi hä ora di udihu̱ rä pasensia?

¹⁶ Beni nuꞌu̱ yä benefisio bi hä ora di udihu̱ rä pasensia. Ora di udihu̱ rä pasensia mänꞌa di ꞌmu̱ihu̱ ko rä johya ꞌne koꞌmu̱ hingä mäntꞌä di nkue̱hu̱, di o̱tpäbihu̱ xä ñho mä mfenihu̱ ꞌne mä ndoyꞌohu̱. ꞌNehe, ora di udihu̱ rä pasensia mänꞌa di ntsitsꞌihu̱ xä ñho ko märꞌaa ꞌne rä mhuntsꞌi mänꞌa ꞌmu̱i unido. Mu̱ toꞌo di mfadagihu̱, pe̱ nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia ꞌne di dominä mä mfenihu̱ pa hingä nkue̱hu̱, ma gä mfaxtehu̱ pa hindä te yä xuñha (Sal. 37:8, ꞌne rä nota; Prov. 14:29). Pe tobe ja mä nꞌa rä dängä benefisio ora di udihu̱ rä pasensia; di de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Zi Dada Jeoba ꞌne mänꞌa di te näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ Kongeꞌä.

17. ¿Te di debe gä sigihu̱ gä pe̱fihu̱?

¹⁷ Ja ngu ya dä handihu̱, rä pasensia nunä nꞌa rä mꞌu̱i xa mähotho ꞌne o̱tuäbi rä ñho tanto mä mfenihu̱ ngu mä ndoyꞌohu̱. Mäske rꞌabu̱ xä ñhei gä udihu̱ rä pasensia, rä Zi Dada Jeoba ma dä sigi dä maxkägihu̱ pa gä udihu̱ nunä hogä mꞌu̱i. Mientra di to̱ꞌmihu̱ ko rä pasensia dä zo̱ho̱ näꞌä rä rꞌayꞌo xiꞌmhai, hinte mä duda di pe̱tshu̱ ge «yä da Jeoba handi gatꞌho nuꞌu̱ pe̱ꞌspäbi rä ntsu, ꞌne nuꞌu̱ toꞌo to̱ꞌmi dä hyandi hanja rä mhäte hingi faya» (Sal. 33:18). Hänge kada nꞌa rä pa, debe gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä potꞌihu̱ rä pasensia ha mä mꞌu̱ihu̱.