Kaʼax ja bʼa sbʼaʼal

Kaʼax ja bʼa sbʼaʼali

ARTIKULO BʼA SPAKLAJEL 35

Tolabida la katik ajyuk jpasensyatik

Tolabida la katik ajyuk jpasensyatik

«Aʼajyukawujilex […] pasensya» (COL. 3:12).

TSʼEBʼOJ 114 La ajyukujtik pasensya

JA JAS OJ PAKLAXUK a

1. ¿Jas yuj jel chaʼanyabʼal xa wila ja matik ay spasensya?

 JPETSANILTIK jelni chaʼanyabʼal xkilatik ja matik ay spasensya. Jun sjejel, wani xkisatik ja matik wa snaʼawe smajlajel jach mi x-el sganaʼe. Cha wani xkilatik chaʼanyabʼal ja tuk ja wa x-ajyi spasensyaʼe jmoktik yajni ay jas mi lek wa xkʼulantik. Chomajkil, jelni xkatikyi tsʼakatal ja maʼ yakitik estudio bʼa Biblia yuja ajyi spasensya jmoktik yajni wokolanitik yabʼjel stojol, skʼulajel aseptar ma bʼa yajel makunuk jun jasunuk wantik snebʼjel. ¡Sok mastoni jel xkatikyi tsʼakatal ja Jyoba yuja ay spasensya jmoktik! (Rom. 2:4).

2. ¿Jastik ekʼele wokol oj kabʼtik oj ajyuk jpasensyatik?

2 Ama jel chaʼanyabʼal xkilatik ja matik ay spasensya, pe yajni tʼilan oj jetik ja keʼntik bʼobʼta wokolni oj kabʼtik. Jun sjejel, bʼobʼta wokol xkabʼtik ajyel laman yajni ti kanelotik timan bʼa jun karretera yuja jel ja karro, sok mastoni ta tardexa aytik. Bʼobʼta ojni tajkukotik ta ay maʼ yutajotik. Sok bʼobʼta ay ekʼeleʼik oj pensaraʼuktik jelto wan albʼel ja yajkʼachil luʼum wan skʼapjelkitik ja Jyoba. ¿Anke wani xkʼanatik jpetsaniltik oj ajyuk mas jpasensyatik? Ja bʼa artikulo it oj kiltik jas wa stojolan ja modoʼal it sok jas yuj jel tʼilan. Cha oj paklaytik ja jas oj skoltayotik bʼa oj ajyuk mas jpasensyatik.

¿JAS WA STOJOLAN JA AJYEL JPASENSYATIK?

3. ¿Jastal wa sjeʼa ja smodo june maʼ ay spasensya yajni ay jas mi lek xyabʼi?

3 La kiltik chane jasunuk ayiʼoj ja maʼ ay spasensya. Bʼajtan, mi wegoxta wa xtaki. Wani skʼujolan bʼa oj ajyuk laman yajni wa xyabʼ tʼenan ay sok mini xya stup ja maʼ ay jas wa xkʼulajiyuj. Ja jun jasunuk it sbʼaja pasensya wani xtax sbʼajtanil ekʼele ja bʼa Biblia yajni wa xchiktes ja Jyoba jastal «jun Dyos wa snaʼa yajulal sok wa xyabʼ syajal, ay spasensya b sok jel ja syajal skʼujol mey stikʼanil sok tolabida wa xyala ja smeranil» (Éx. 34:6).

4. ¿Jastal wa sjeʼa ja smodo june maʼ ay spasensya yajni tʼilan ay jas oj smajlay?

4 Xchabʼil, ja maʼ ay spasensya wani x-ajyi laman bʼa smajlajel. Mini xcham skʼujol sok mi xtajki yajni ay jun jasunuk jel wan albʼel (Mat. 18:26, 27). Ayni jitsan ekʼele bʼa tʼilan oj majlaytik jach mi oj chʼaykujtik ja lamanil. Jun sjejel, yajni ay maʼ jas wa xcholokabʼtik, tʼilani oj maklaytik lek sok jpasensyatik (Job 36:2). Cha wani xkʼanatik oj ajyuk jpasensyatik bʼa skoltajel jun estudiante bʼa oj yabʼ stojol jun sjejel bʼa Biblia ma bʼa oj yakan jun jasunuk mi lekuk.

5. ¿Bʼa jas pilan modo wa xjeʼatik ay jpasensyatik?

5 Yoxil, ja maʼ ay spasensya mi wegoxta ay jas wa skʼulan. Ama ay ekʼele wa skʼana wegoxta ay jas oj kʼulaxuk, pe yajni ti chʼikansok bʼa skʼulajel jun aʼtel jel tʼilan, ja maʼ ay spasensya mi wegoxta wa xkʼe skʼuluk sok mi lijeroxta wa skʼulan bʼa wego oj chʼakuk. Jaʼuktoma, wani spila lek styempoʼil bʼa oj xchap ja jas oj skʼuluk sok tsaʼan wa spila styempoʼil bʼa oj skʼuluk ja aʼtel jaw.

6. ¿Jastal wa sjeʼa ja smodo june maʼ ay spasensya ja bʼa pruebaʼik?

6 Sok xchanil, ja maʼ ay spasensya wani skʼujolan bʼa oj kuchyuj ja pruebaʼik jach mi xyaʼa parte. Ja yuj, ja pasensya sok ja kuchelkujtik junxtatikni kʼotele. Meran, mini ay smaloʼil oj kaltikyabʼ jun kamigotik bʼa wa xjipa jkʼujoltik sok xcholjel yabʼ ja jastal wa xkabʼ ayotik yuj jun wokol. Pe ja maʼ ay spasensya ojni skʼuluk ja janekʼ oj bʼobʼyuj bʼa spensarajel ja jastik lek ja bʼa sakʼanil sok mi oj yakan yaʼteltajel gusto lek ja Jyoba (Col. 1:11). Ja snochumanotik Kristo tʼilani oj ajyuk jpasensyatik ja bʼa ekʼeleʼik it. ¿Jas yuj? La kiltik jujuntik rason.

¿JAS YUJ JEL TʼILAN JA PASENSYA?

Jastalni jun tsʼunbʼanum wa x-ajyiyuj spasensya bʼa smajlajel, bʼa wani skʼuʼan lek ojni stul ja sat yajni xjul ja styempoʼil, ja keʼntik cha wani xmajlaytik sok jpasensyatik, bʼa wani xkʼuʼantik lek ke ja Jyoba oj ya kʼotuk ja jastik skʼapunej ja bʼa mero styempoʼil. (Kʼela ja parrapo 7).

7. Jastalni wa xyala ja Santiago 5:7, 8, ¿jas yuj jel tʼilan ja pasensya? (Cha kʼela ja dibujoʼik).

7 Ja pasensya jelni tʼilan bʼa oj taʼ jkoltajeltik. Jastalni ja yaʼtijumik Dyos ja bʼa tyempo najate, tʼilani oj ajyuk jpasensyatik smajlajel oj ya kʼotuk ja Dyos ja jastik skʼapunej (Heb. 6:11, 12). Ja Biblia wani xya slaj kʼotelotik jastal jun tsʼunbʼanum (kʼuman ja Santiago 5:7, 8). Ja tsʼunbʼanumi jelni tsats x-aʼtiji bʼa stsʼunjel sok bʼa yajel ochyi yalel, pe mini snaʼa jas mero styempoʼil oj kʼiʼuk. Ja yuj wani x-ajyiyuj spasensya bʼa smajlajel, wani skʼuʼan lek ojni stul ja sati. Jachni junxta wa x-ekʼsok ja snochumanik Kristo: jelni tsats x-aʼtijiye sbʼaja Jyoba ama mi ‹snaʼawe jas kʼakʼu oj jakuk ja yajwaleʼi› (Mat. 24:42). Ja yuj wani x-ajyi jpasensyatik smajlajel bʼa jkʼuʼunejtik lek ke ja bʼa mero styempoʼili ja Jyoba oj ya kʼotuk spetsanil ja jastik skʼapunej. Ta chʼak ja jpasensyatik, ojni bʼobʼ axwukotik smajlajel sok takal takal oj katikan ja smeranil. Chomajkil, ojni kʼe waj jkʼujoltik bʼa jastik kechanta oj kabʼtik stsamalil bʼa jun tyempo. Pe ta ay jpasensyatik, ojni kuchkujtik man xjak ja chʼakelal sok oj taʼ jkoltajeltik (Miq. 7:7; Mat. 24:13).

8. ¿Jastal wa skoltayotik ja ajyel jpasensyatik bʼa lek oj kil jbʼajtiksok ja tuk? (Colosenses 3:12, 13).

8 Ja pasensya wani skoltayotik bʼa lek oj kil jbʼajtiksok ja tuk. Ta ay jpasensyatik, ojni jmaklaytik lek ja tuk yajni wane kʼumal (Sant. 1:19). Cha ojni katik ajyuk ja lamanil. Mini wegoxta ay jas oj kʼultik ma ay jas oj kaltik bʼa wa xyajbʼesni yajni estresadoʼaytik. Chomajkil, ta ay maʼ syajbʼesotik, mini wegoxta oj tajkukotik ma oj katik kumxukyi ja jas skʼulankitik. Mas lek mokni katikan stekʼjel jbʼajtik sok yajel jbʼajtik perdon sok spetsanil jkʼujoltik (kʼuman ja Colosenses 3:12, 13).

9. ¿Jastal wa skoltayotik ja ajyel jpasensyatik yajni ay jas oj tsatik skʼulajel? (Proverbios 21:5).

9 Ja ajyel jpasensyatik cha wani skoltayotik bʼa oj tsatik lek ja jas oj kʼuluktik. Jaʼuktoma wego ay jas oj kʼuluktik ma mixa oj pensaraʼuktik, ojni piltik styempoʼil bʼa oj kiltik lek bʼaya mas lek oj tsatiki (kʼuman ja Proverbios 21:5). Jun sjejel, ta wantik slejel jun kaʼteltik, bʼobʼta oj yiʼotik och skʼulajel aseptar ja jas bʼajtan oj kʼapjukitik, ama ja jaw wani stojolan oj chʼaytik jujuntik reunión ma ja bʼa xcholjeli. Pe ta ay jpasensyatik, ojni jpensaraʼuktik janekʼ snajtil ja bʼay ja aʼteli, janekʼ ora oj aʼtijukotik sok ja jas oj ijukjanyi ja jpamilyatik sok ja bʼa jastal wa xkila jbʼajtiksok ja Jyoba. Ja ajyel jpasensyatik wani skoltayotik bʼa mi oj tsatik skʼulajel jastik mi lekuk.

¿JASA OJ SKOLTAYOTIK BʼA OJ AJYUK MAS JPASENSYATIK?

10. ¿Jasa oj kʼuluktik bʼa mi oj katikan yajel ajyuk jpasensyatik?

10 La jkʼantikyi ja Jyoba a-skoltayotik bʼa oj ajyuk mas jpasensyatik. Ja pasensya tini chʼikan ja bʼa satinel wa xyaʼa ja yip ja Dyos (Gál. 5:22, 23). Ja yuj ojni bʼobʼ jkʼantikyi ja Jyoba ke ayakitik ja yip sok a-skoltayotik bʼa oj katik ajyuk ja modoʼalik wa xya ajyuk ja satinel ja yipi. Ta wantik stʼaspujel jun jasunuk bʼa wa xya wokolanukotik yajel ajyuk jpasensyatik, mokni katikan skʼanjelyi ja yipi (Luc. 11:9, 13). Cha ojni bʼobʼ kaltikyabʼ ja Jyoba a-skoltayotik yiljel ja jastik jastalni wa xyila ja yeʼn. Tsaʼan yajni katiktayi orasyon, la jkʼuluktik ja janekʼ oj bʼobʼkujtik bʼa yajel ajyuk jpasensyatik kada kʼakʼu. Ta mi xkatikan skʼanjelyi ja skoltanel ja Jyoba sok wa xkʼujolantik ja janekʼ wa xbʼobʼkujtik bʼa sjejel ja modoʼal it, takal takal ojni kiltik jastal oj ajyuk mas jpasensyatik.

11, 12. ¿Jastal sjeʼunej ay spasensya ja Jyoba?

11 La jpensaraʼuktik ja sjejelik bʼa Biblia. Ja bʼa Biblia wa xtaʼatik jitsan sjejel bʼa kristyanoʼik ajyi spasensyaʼe. Ta wa xpensarantik bʼa yeʼnle, ojni bʼobʼ jnebʼtik bʼa sjejel ja modoʼal it. La jpaklaytik jujuntik ja bʼa sjejelik jaw, pe bʼajtan la kiltik ja sjejel bʼa Jyoba, ja machun mas ay spasensya.

12 Ja bʼa jardín bʼa Edén, ja Satanás ya kuxbʼuk ja sbʼiʼil ja Jyoba sok ya ajyuk ja duda ta kʼotel jun mandaranum toj sok ay syajal skʼujol. Pe ja Jyoba, jaʼuktoma wegoxta oj xchʼaysnajel ja abʼaltanum jaw, ajyini spasensya sok skomo sbʼaj, pes wani snaʼa oj yiʼ tyempo bʼa sjejel ta ja jastal wa xyaʼa mandar jani mas lek. Sok yajni wan smajlajel, wani kuchelyuj ja jastal wanto ajel kuxbʼuk ja sbʼiʼili. Chomajkil, yuja Jyoba ay spasensya, miyonik kristyano kʼotel snaʼe sbʼaj ja yeʼn sok ojxani bʼobʼ ajyuke sakʼan bʼa tolabida (2 Ped. 3:9, 15). Ta jpensarantik spetsanil ja jastik lajxel skʼulajel stsʼakatal yuja spasensya ja Jyoba, masni pasil oj kabʼtik smajlajel ja tyempo stsaʼunejxa bʼa oj yijan ja chʼakelal.

Ja ajyel jpasensyatik ojni skoltayotik bʼa mi wegoxta oj tajkukotik ja yajni ay jas mi lek xkabʼtik. (Kʼela ja parrapo 13).

13. ¿Jastal snocho ja Jesús toj lek ja spasensya ja sTat yajni ti ajyi bʼa Luʼum? (Cha kʼela ja poto).

13 Ja Jesús tojni lek wa snocho ja spasensya ja sTat, ja jaw chiknajini lek yajni ti ajyi bʼa Luʼum. Seguro mini tolabida pasiluk yabʼ ajyel spasensya, mas soka matik wa sjeʼawe ja leyi sok ja fariseoʼik bʼa chabʼ kara aye (Juan 8:25-27). Pe jastalni ja sTati, ja Jesús mi wegoxta wa xtajki. Mini ya kumxuk ja jastik aljiyabʼ bʼa wa xyajbʼesni yuja skontraʼik (1 Ped. 2:23). Jaʼuktoma, ajyiniyuj spasensya bʼa kuchyuj ja pruebaʼik sok mini yaʼa parte. Jakʼayuj ja Biblia wa xyakitik ja rason it: «Pensaraʼanik lek ja maʼ kuchyuj jitsan yaljelik bʼa wa xyajbʼesni ja it aljiyabʼ yuja mulanumik» (Heb. 12:2, 3). Soka skoltanel ja Jyoba, ja keʼntik cha ojni bʼobʼ kuchkujtik sok jpasensyatik bʼa chikan jas prueba oj ekʼ jbʼajtik.

Ta ay jpasensyatik jastal ja Abrahán, wani xbʼobʼ ajyukotik seguro ke ja Jyoba ojni ya koʼ jlekilaltik ja wego sok mastoni ja bʼa yajkʼachil luʼum. (Kʼela ja parrapo 14).

14. ¿Jasa wa xnebʼatik ja bʼa spasensya ajyiyuj ja Abrahán? (Hebreos 6:15; cha kʼela ja potoʼik).

14 ¿Jasa oj skoltayotik smajlajel sok jpasensyatik bʼa oj juluk ja chʼakelal? Bʼobʼta wani xmajlaytik ke jultani ja mero, sok bʼobʼta wa xpensarantik ke mixa ojto kiltik. Pe la kiltik ja sjejel bʼa Abrahán. Yajni ja Jyoba skʼapayi «oj ka wajan jun niwan chonabʼ», ja Abrahán ayxani yiʼoj 75 jabʼil sok mini ay jun yuntikil (Gén. 12:1-4). Pe ¿yila maʼ kʼot smeranil ja Abrahán ja kʼapjelal it? Kechantani bʼa jun parte. Tsaʼan yajni skʼutsu ja yok jaʼ Éufrates, tʼilani smajlato 25 jabʼil. Anto, bʼa jun modo jel chaʼanyabʼal kʼotni tatal sbʼaja skerem Isaac. Sok 60 jabʼil mas tsaʼan pojki ja yij Esaú sok ja Jacob (kʼuman ja Hebreos 6:15). Pe ja Abrahán mixani yila ja yintil bʼa kʼotel jun niwan chonabʼ sok bʼa sbʼajine ja Luʼum Kʼapubʼal. Ama jachuk, ja tojil winik it kʼotni yamigoʼuk lek ja sKʼulumani (Sant. 2:23). ¿Sok wan maʼ xa pensaran janekʼto oj gustoʼaxuk ja Abrahán yajni sakʼwi? Ojni snaʼ ke stsʼakatal yuja skʼuʼajel sok ja spasensya ajyiyuj, spetsanil ja chonabʼik ajini koʼ slekilale (Gén. 22:18). ¿Jasa wa xnebʼatik? Bʼobʼta mini oj kiltik oj kʼot smeranil spetsanil ja jastik skʼapunej ja Jyoba ja bʼa jtyempotik. Pe ta ay jpasensyatik jastal ja Abrahán, wani xbʼobʼ ajyukotik seguro ke ja Jyoba ojni ya koʼ jlekilaltik ja wego sok mastoni ja bʼa yajkʼachil luʼum (Mar. 10:29, 30).

15. ¿Jasa oj bʼobʼ jpaklaytik ja bʼa kestudiotik jach jtuchʼiltik?

15 Ja bʼa Biblia wani staʼa tiʼal tuk kristyanoʼik bʼa ajyi spasensyaʼe (Sant. 5:10). ¿Jas mi xwa ajyuka kʼelsat bʼa oja kʼul estudiar ja loʼilik jaw? c Jun sjejel, ja David jeltoni kerem yajni tsaji bʼa oj kʼot rey bʼa Israel. Pe tʼilani smajlato jitsan jabʼil bʼajtanto oj kʼot rey. Ja Simeón sok ja Ana yaʼteltaye toj lek ja Jyoba yajni wane smajlajel oj juluk ja Mesías kʼapubʼal (Luc. 2:25, 36-38). Yajni xa kʼulan estudiar ja loʼilik jaw, jobʼo abʼaj: «¿Jasa koltajiyuj ja yeʼn bʼa ajyiyuj spasensya? ¿Jastik slekilal yila yuja sjeʼa ja modoʼal it? ¿Jastal oj bʼobʼ jnoch ja keʼn ja sjejel yaʼa?». Cha jelni jas oj bʼobʼa nebʼ sbʼaja matik mi ajyiyuj spasensyaʼe (1 Sam. 13:8-14). Ojni bʼobʼa jobʼa bʼaj: «¿Jas yuj mi ajyi spasensyaʼe? ¿Jastik mi lek ekʼ sbʼaje yuja mi sjeʼawe ja modoʼal it?».

16. Ala jujuntik ja bʼa slekilalik wa x-ajyikujtik ja ajyel jpasensyatik.

16 La jpensaraʼuktik ja bʼa slekilal oj ajyukujtik ja ajyel jpasensyatik. Ja pasensya wani skoltayotik bʼa mas gusto oj ajyukotik sok bʼa ajyel laman. Ja yuj wani xbʼobʼ kaltik ke jelni lek ja bʼa jsakʼaniltik. Cha wani skoltayotik bʼa lek oj kil jbʼajtiksok ja tuki sok bʼa mas tsoman oj ajyuk ja kongregasyon. Ta mi wegoxta wala tajkitik yajni ay maʼ jas wa skʼulan bʼa mi lek xkabʼtik, mini oj katik ipaxuk ja jas wan ekʼeli (Sal. 37:8, nota; Prov. 14:29). Sok ja slekilal mas niwan oj kiltik ta ay jpasensyatik, jani wantik snochjel ja kala Tatik bʼa satkʼinal sok masni oj mojxukotiksok ja yeʼn.

17. ¿Bʼa jasa tʼilan puesto oj ajyukotik skʼulajel?

17 Jastalni kilunejtik, ja pasensya juni modoʼal jel tsamal sok bʼa wa xyijankitik jitsan slekilalik. Ama mini tolabida pasiluk sjejel. Pe ja Jyoba mini oj yakan oj skoltayotik bʼa ajyelkujtik ja modoʼal it. Sok malan wantik smajlajel sok jpasensyatik bʼa oj juluk ja yajkʼachil luʼum, wani xbʼobʼ ajyukotik seguro ke «ja sat ja Jyoba ti yaʼunej sbʼaja matik wa xiwyuji, sbʼaja matik wa smajlaye ja syajal skʼujol mey stikʼanil» (Sal. 33:18). Ja yuj jpetsaniltik tʼilani puesto oj ajyukotik bʼa mi oj katikan yajel ajyuk jpasensyatik.

TSʼEBʼOJ 41 Tatal, maklay ja korasyon

a Ja bʼa jtyempotik, tʼusan mi spetsaniluk ja kristyano ja bʼa sluʼumkʼinal ja Satanás mini ay spasensyaʼe. Pe ja Biblia wa xyala tʼilani oj ajyuk jpasensyatik. Ja bʼa artikulo it oj kiltik jas yuj jel tʼilan ja modoʼal it sok ja jas oj skoltayotik bʼa oj ajyukujtik mas jpasensyatik.

b Ma mi xkʼe skoraja wego

c Oja taʼ jujuntik ja bʼa loʼilik it ja bʼa yolomajel «Paciencia» ja bʼa Índice de las publicaciones Watch Tower.