1. Bupisane̱ Bonahebe̱r 12:1, nje jangame̱nno̱ bola ná di domse̱ mīla masu ońola longe̱ e?

 BIBE̱L e makwala ná longe̱ la kriste̱n le nde ka pembisan a mīla. Kriste̱n yena i madomse̱ mi mīla i me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea. (2 Tim. 4:7, 8) Jangame̱n so̱ po̱ngo̱ miwe̱n me̱se̱ ná di benge ńa mīla, sepo̱n ońolana jā nde be̱be̱ na su la ni pembisan. Ńamuloloma Paulo ńena nu domse̱ mīla mao ma longe̱ a langwedi biso̱ nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o domse̱ mīla masu. Ome̱le̱ biso̱ ná “di sumwe mambo me̱se̱ ma dilise̱ biso̱ . . ., di ńe mīla na titimbe̱ o pembisan ni te̱se̱be̱ biso̱ oboso.”—Langa Bonahebe̱r 12:1.

2. Nje ben byala ná di “sumwe mambo me̱se̱ ma dilise̱ biso̱” be mapulano̱ kwala e?

² Ponda Paulo a tilino̱ ná di “sumwe mambo me̱se̱ ma dilise̱ biso̱,” mo̱ a ta nde a pula kwala ná kriste̱n e s’angame̱n bambe̱ mūna to̱ mō̱ e? Seto̱ nika nde a tano̱ a pula kwala. A ta nde a pula kwala ná jese̱le̱ myūna mena di s’angame̱nno̱ bambe̱. Myūna ka min me ná mi dilise̱ biso̱, mi wo̱lise̱ pe̱ biso̱. Ná di ńe mīla na titimbe̱, jangame̱n pomane̱ jemba na sumwa myūna me̱se̱ di s’angame̱nno̱ bambe̱, mena me ná mi dilise̱ biso̱. Nde o mulemlem ma ponda, e si mapula ná jese̱le̱ myūna mena jangame̱nno̱ bambe̱. Jese̱le̱ te̱ mi myūna, di si me̱nde̱ kusa bowe̱n. (2 Tim. 2:5) Njika myūna so̱ jangame̱nno̱ bambe̱ e?

3. (a) Bupisane̱ Galatia 6:5, nje jangame̱nno̱ bambe̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e, ońola nje pe̱ e?

³ Langa Galatia 6:5. Paulo a tubi lambo diwo̱ jangame̱nno̱  bambe̱. A tili ná “moto te̱ a me̱nde̱ bambe̱ mao mūna.” Owan Paulo a ta nde a kwalea ońola mambo Loba a mengane̱no̱ muboled’ao te̱, mena moto nupe̱pe̱ a titino̱ ná a bola o epol’asu. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje ye masu “mūna” na ne̱ni jeno̱ ná di bambe̱ mo̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ myūna mō̱ di s’angame̱nno̱ bambe̱, nde jokwa pe̱ ne̱ni jeno̱ ná di sumwa mo̱. Di bambe̱ te̱ masu mūna nde jese̱le̱ mi di s’angame̱nno̱ bambe̱, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o domse̱ mīla masu ońola longe̱.

4. Ońola nje kakane̱ di bolino̱ o bolea Yehova di titino̱ bodilo e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁴ Kakane̱ di bolino̱ o bolea Yehova o bwindea. Ponda di bake̱no̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova, di kakane̱ o jowe̱ mo̱ na o bola jemea lao. Jangame̱n londise̱ di kakane̱. Londise̱ la di kakane̱ le nde m’bē̱ munde̱ne̱, nde mu titi bodilo. Nik’e te̱nge̱n pe̱ ońolana Yehova a weki nde biso̱ ná di bole jemea lao. (Bbī. 4:11) A weki biso̱ kaponda bowan bao, a we̱le̱ pe̱ oteten asu ńo̱ng’a bia na jowe̱ mo̱. Na  nika, je ná di sisea be̱be̱ na mo̱, di bwa pe̱ muńe̱nge̱ o bola jemea lao. (Mye. 40:9) Omo̱ń a nika, di mabola te̱ jemea la Loba di bupe̱ pe̱ eyembilan a Mun’ao, di “makusa wumse̱.”—Mat. 11:28-30.

5. Nje ye ná yongwane̱ wa o londise̱ kakane̱ o bolino̱ o bolea Yehova e? (1 Yohane 5:3)

⁵ Ne̱ni weno̱ ná o bambe̱ mu mūna e? Mambo maba me ná mongwane̱ wa. Laboso, benga bola ná ndol’ango̱ ońola Yehova e bate be̱ bonde̱ne̱. We ná o bola nika yete̱na o dutedi ońola mambo ma bwam me̱se̱ a boledino̱ wa na minam a kombe̱no̱ ońol’ango̱. Ndol’ango̱ ońola Loba e bati te̱ be̱ bonde̱ne̱, e me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o sengane̱ mo̱. (Langa 1 Yohane 5:3.) Di londe̱ maba, embilane̱ Yesu. A we̱li o bola jemea la Loba ońolana a ta a kane̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱, a ta pe̱ a te̱se̱ miso̱ o bowe̱n bwena bo ta bo nanga mo̱ oboso. (Bon. 5:7; 12:2) Kapo̱ ka Yesu, kane̱ Yehova ná a bole wa ngińa, o benge pe̱ jo̱nge̱le̱ dikaki la longe̱ la bwindea. Etum te̱ o mabatano̱ to̱ndo̱ Loba, wembilane̱ pe̱ Mun’ao, o me̱nde̱ we̱le̱ londise̱ kakane̱ lo̱ngo̱.

6. Ońola nje jangame̱nno̱ londise̱ m’bē̱ masu o ndabo a mbia e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁶ M’bē̱ masu o ndabo a mbia. O mīla masu ońola longe̱, jangame̱n to̱ndo̱ Yehova na Yesu buka belongi basu ba mbia. (Mat. 10:37) Nde nik’e si mapula kwala ná di ye̱use̱ m’bē̱ di be̱nno̱ o ndabo asu ńa mbia. O diwengisan, ná di do̱lisane̱ Loba na Kristo, jangame̱n londise̱ m’bē̱ masu o ndabo a mbia. (1 Tim. 5:4, 8) Di boli te̱ nika, di mabata be̱ bonam. Yehova a bi ná mbia mi me̱nde̱ be̱ bonam ke̱ mome na munj’ao ba maleane̱le̱ ndolo n’edube, ke̱ bayedi ba to̱ndi bana babu ba mokwe̱le̱ pe̱ babo̱, na ke̱ bana ba masengane̱ bayedi babu.—Efe. 5:33; 6:1, 4.

7. Ne̱ni weno̱ ná o londise̱ m’bē̱ mo̱ngo̱ o ndabo a mbia e?

⁷ Ne̱ni weno̱ ná o bambe̱ mu mūna e? E be̱ ná we mome, muto, to̱ muna, lakisane̱ nde malea ma dibie̱ ma maso̱be̱ o Bibe̱l, o si bola mambo bupisane̱ besengedi bo̱ngo̱, bose̱di bo̱ngo̱, na nje bato ba mabelabe̱ ná bamabie̱ ba makwalano̱. (Min. 24:3, 4) Bolane̱ kalat’asu i se̱medi o Bibe̱l. Yi kalati i be̱n malea ma bwam ma ne̱ni we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo. K’eyembilan, mulomba masu jw.org mu be̱n malea ma bwam mena ma mongwane̱ babaedi, bayedi na bana, o lembe̱ mitakisan ba be̱nno̱ we̱nge̱. b No̱ngo̱ bedomsedi ba we̱le̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ o ebolo, to̱ e be̱ nde ná bene̱ belongi bo̱ngo̱ ba mbia be si mabola nika. O boli te̱ nika, mbia mo̱ngo̱ mu me̱nde̱ tombwane̱, wa pe̱ o me̱nde̱ bwane̱ minam ma Yehova muńe̱nge̱.—1 Pet. 3:1, 2.

8. Nje bedomsedi basu beno̱ ná be wanea biso̱ e?

⁸ Lembe̱ la nje bedomsedi basu be mawanano̱. Yehova a boli biso̱ wonj’a bepo̱sedi, a mapula pe̱ ná di be̱ bonam ke̱ di no̱ngi bedomsedi ba bwam. Nde a si meka ná di kuse betune ba bedomsedi basu ba bobe. (Gal. 6:7, 8) Ońola nika nde di memeano̱ betune di makusano̱ ke̱ di no̱ngi bedomsedi ba bobe, na ke̱ di kwali to̱ di boli mambo esibe̱ dutea. Nje  di bolino̱ ye ná e bola ná doi lasu la mulema di kaise̱ biso̱. Nde bia ná biso̱ nde je mboṅ a bedomsedi basu le ná di tute̱le̱ biso̱ o puse̱le̱ myobe masu, o po̱ngulane̱ mawuse̱ masu, na o banga timba o milemlem ma mawuse̱. Di boli te̱ ma mambo, nika ńe ná ńongwane̱ biso̱ o benga ńa mīla ońola longe̱.

9. Nje weno̱ ná o bola yete̱na o no̱ngi bedomsedi ba bobe e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁹ Ne̱ni weno̱ ná o bambe̱ mu mūna e? Nje weno̱ ná o bola yete̱na o no̱ngi bedomsedi ba bobe e? Emba ná o titi ná o tukwa nje e mábolane̱. O si ńamse̱ ponda na ngud’ango̱ o keka lingea wame̱ne̱ to̱ o numa bane̱ njo̱m ońola diwuse̱ lo̱ngo̱. O diwengisan, emba mawuse̱ mo̱ngo̱ o bole pe̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’ango̱ ná bete̱medi bo̱ngo̱ ba tatan be be̱ bwam. Doi lo̱ngo̱ la mulema le te̱ o kaise̱ wa ońolana o boli lambo la bobe, kane̱ Yehova na sibise̱ la ńolo, emba diwuse̱ lo̱ngo̱, o baise̱ pe̱ mo̱ ná a lakise̱ wa. (Mye. 25:11; 51:5, 6) Baise̱ ba bena o bolane̱no̱ bobe milakisan, o wase pe̱ jongwane̱ la batudu yete̱na nik’e mapula. (Yak. 5:14, 15) Okwa na mawuse̱ mo̱ngo̱, bola pe̱ me̱se̱ ná o si timba pe̱ oten. O boli te̱ nika, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ lee̱le̱ wa ndedi, a wanea pe̱ wa jongwane̱ di mapule̱ wa.—Mye. 103:8-13.

10. Ońola nje jengane̱ la biso̱me̱ne̱ buka ngud’asu leno̱ mūna ma bodilo e? (Galatia 6:4)

¹⁰ Jengane̱ la biso̱me̱ne̱ buka ngud’asu. Je ná di dilise̱ biso̱me̱ne̱ yete̱na di makobisane̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱. (Langa Galatia 6:4.) Di ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱, je ná di botea ko̱no̱ne̱ babo̱ na wala pe̱ o penda na babo̱. (Gal. 5:26) Di puli te̱ bola mambo bane̱ ba bolino̱ nde mena ma buki ngud’asu, je ná di sengise̱ biso̱me̱ne̱ sese. Bibe̱l e makwala ná “dipita di makiṅakiṅane̱ di mabouse̱ mulema;” mulemlem pe̱, di wasi te̱ o bola mambo mena di titino̱ ná di bola, nika ńe ná e bo̱bise̱ biso̱. (Min. 13:12) Nika ńe ná e wo̱lise̱ biso̱, e dilise̱ pe̱ biso̱ o mīla masu ońola longe̱.—Min. 24:10.

11. Nje ye ná yongwane̱ wa ná o s’engane̱ wame̱ne̱ buka ngud’ango̱ e?

¹¹ Ne̱ni weno̱ ná o sumwa mu mūna e? O s’engane̱ wame̱ne̱ buka nje Yehova a mabaise̱no̱ wa. A si mabaise̱ biso̱ tomtom ná di bole nje di si be̱nno̱. (2 Kor. 8:12) Be̱ mbaki ná Yehova a si makobisane̱ nje o mabolano̱ na nje bane̱ ba mabolano̱. (Mat. 25:20-23) Nje ye mo̱ tiki ye nde ebolo o mabolano̱ na mulema mwe̱se̱, jemea lo̱ngo̱, na titimbe̱ ńo̱ngo̱. Be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, wembe ná mimbu mo̱ngo̱, si be̱ne̱ la ja la bwam, na bete̱medi bo̱ngo̱ be ná beka wa ná o bole mambo mō̱. Kapo̱ ka Barsilai, be̱ be̱be̱ o banga bebolo bō̱ yete̱na si be̱ne̱ la ja la bwam to̱ mimbu mo̱ngo̱ be ná beka wa o londise̱ mo̱. (2 Sam. 19:35, 36) Kapo̱ ka Mose, emea jongwane̱ la bane̱, o bake̱ pe̱ bape̱pe̱ bebolo bō̱ yete̱na nika ńe ná e we̱le̱ be̱. (Bbu. 18:21, 22) O bi te̱ myoyo mo̱ngo̱, o si me̱nde̱ jengane̱ wame̱ne̱ mambo ma buki ngud’ango̱, mena ma me̱nde̱ wo̱lise̱ wa o mīla mo̱ngo̱ ońola longe̱.

12. Mo̱ biso̱ nde je mboṅ a bedomsedi ba bobe bane̱ ba mano̱ngo̱no̱ e? Bola beteledi.

¹² Jo̱nge̱le̱ ná biso̱ nde je mboṅ a bedomsedi ba bobe ba bane̱. Di titi ná di no̱ngo̱ bedomsedi o epol’a bane̱, di titi pe̱ to̱ ná jeka ponda ye̱se̱ ná ba kuse betune ba bedomsedi ba bobe ba no̱ngino̱.  K’eyembilan, muna e ná a no̱ngo̱ bedomsedi ná a si mabolea pe̱ Yehova. Be bedomsedi be ná be bwese̱ bayedi bao ndutu jita. Nde bayedi ba manuma te̱ babo̱me̱ne̱ njo̱m ońola bedomsedi ba bobe ba bana babu, ba mabambe̱ nde mūna ma bodilo. Yehova a si mapula ná ba bambe̱ mu mūna.—Rom. 14:12.

13. Nje bayedi beno̱ ná ba bola yete̱na mun’abu a no̱ngi bedomsedi ba bobe e?

¹³ Ne̱ni weno̱ ná o sumwa mu mūna e? Emba ná Yehova a boli biso̱ be̱se̱ wonj’a bepo̱sedi. A mese̱le̱ ná moto te̱ a no̱nge bao bedomsedi. K’eyembilan, a mese̱le̱ ná moto te̱ a po̱se nga a mabolea mo̱ to̱ ke̱m. Yehova a bi ná bayedi ba titi ke̱nge̱nge̱; a mapula nde buka te̱ ná o bole nje ye̱se̱ ye o ngud’ango̱. Mun’ango̱ nde e mboṅ a bedomsedi a no̱ngino̱, seto̱ wa. (Min. 20:11) Nde to̱ na nika, we ná o benga taka o mulema ońola mawuse̱ o po̱ngino̱ o mbadi o bongono̱ mun’ango̱. Ye te̱ nika, langwea Yehova ne̱ni o masengano̱, o baise̱ pe̱ mo̱ ná a lakise̱ wa. A bi ná o titi ná o timba ombusa o tukwa nje e tombi. Nde a si mengane̱ pe̱ to̱ wa ná weke ná mun’ango̱ umbwe nje a saino̱. O si dimbea ná mun’ango̱ a po̱ngi te̱ miwe̱n o timba na Yehova, a me̱nde̱ kasa mo̱ na muńe̱nge̱ mwe̱se̱.—Lukas 15:18-20.

14. Ońola nje ndut’a bwambi ńeno̱ mūna jangame̱nno̱ sumwa e?

¹⁴ Ndut’a bwambi ońola myobe masu mi tombi. Di boli te̱ bobe, e te̱nge̱n ná di bwe ndutu. Nde Yehova a si mapula ná di bwe ndutu buka dime̱ne̱ ońola myobe masu mi tombi. Nika ńe nde mūna jangame̱nno̱ sumwa. Ne̱ni jeno̱ ná di bia nga je o bwa ndutu buka dime̱ne̱ e? Yetena di puse̱le̱ bobe basu, jate̱le̱, nde di bola pe̱ me̱se̱ ná di si timba pe̱ oten, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a lakise̱ biso̱. (Bebolo 3:19) Ombusa nika, Yehova a si mapula pe̱ ná di benge bwa ndutu. A bi ná bwa la ndutu buka dime̱ne̱ le ná di wo̱lise̱ biso̱. (Mye. 31:11) Di  ńo̱sedi te̱ na ndut’a bwambi, di si me̱nde̱ pe̱ walane̱ mīla masu ońola longe̱ oboso.—2 Kor. 2:7.

15. Nje ye ná yongwane̱ wa o buka ndut’a bwambi e? (1 Yohane 3:19, 20) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ Ne̱ni weno̱ ná o sumwa mu mūna e? Yete̱na o bengi bwa ndutu ońola myobe mi tombi, o̱nge̱le̱ ná Loba a malakise̱ nde na mbale̱. (Mye. 130:4) Ońola ba bena ba mate̱le̱ na mbale̱ Yehova a lakise̱no̱, a kakane̱ ná: “Na si me̱nde̱ pe̱ to̱ jo̱nge̱le̱ mawuse̱ mabu.” (Yer. 31:34) Nik’e mapula nde kwala ná Yehova a lakise̱ te̱ wa, a madimse̱ myobe mo̱ngo̱ mi tombi. O s’e̱ne̱ so̱ betune ba myobe mo̱ngo̱ ka mboṅ ni malee̱ ná Loba a si lakise̱ wa. O si sa pe̱ to̱ wame̱ne̱ ońolana mawuse̱ mo̱ngo̱ ma tombi ma si mabola wa epolo o bolea Yehova ka nje te̱ o tano̱ o pula. Yehova a si mo̱nge̱le̱ myobe mo̱ngo̱ mi tombi, to̱ wa pe̱ o s’angame̱n bola nika.—Langa 1 Yohane 3:19, 20.

16. O mīla masu ońola longe̱, nje jangame̱nno̱ so̱ṅtane̱ e?

¹⁶ O pembisan asu ńa mīla ońola longe̱, jangame̱n ‘ńa mīla ná di kuse’ bowe̱n. (1 Kor. 9:24) Je ná di we̱le̱ bola nika yete̱na di so̱ṅtane̱ diwengisan le oteten a myūna jangame̱nno̱ bambe̱ na mi mena jangame̱nno̱ sumwa. O din jokwa, di kwaledi nde ońola ngus’a byembilan buka te̱. Nde byembilan bepe̱pe̱ be. Yesu a kwali ná je ná di “dilisabe̱ na mudesi na so̱ki na mitaka ma longe̱.” (Lukas 21:34) Be byembilan je̱nno̱ o din jokwa na bepasi ba Bibe̱l bepe̱pe̱ be ná bongwane̱ wa o bia mawengisan weno̱ ná o wana o mīla mo̱ngo̱ ońola longe̱.

17. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná di me̱nde̱ kusa bowe̱n ba mīla masu ońola longe̱ e?

¹⁷ Je ná di be̱ mbaki ná di me̱nde̱ kusa bowe̱n ba pembisan asu ńa mīla ońola longe̱ ońolana Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ ngińa ni mapule̱ biso̱. (Yes. 40:29-31) Ońola nika, o si wo̱lo̱ so̱! Embilane̱ ńamuloloma Paulo ńena nu ńi mīla na ngińa ńe̱se̱ ná a kuse bowe̱n bo ta mo̱ oboso. (Fil. 3:13, 14) To̱ moto a titi ná a ńa mi mīla o epol’ango̱, nde na jongwane̱ la Yehova we ná o domse̱ mo̱. Yehova e ná ongwane̱ wa o bambe̱ myūna mo̱ngo̱ na o sumwa mi o s’angame̱nno̱ bambe̱. (Mye. 68:20) Na jongwane̱ la Yehova, o me̱nde̱ we̱le̱ ńa mīla mo̱ngo̱ na titimbe̱, o kusa pe̱ bowe̱n!