Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 36

Phirav adava so mora, a sa o javer frde tutar

Phirav adava so mora, a sa o javer frde tutar

Te frda amendar sekova tovar... hem te prasta istrajno ki trka koja soj angli amende (EVR. 12:1)

GILI 33 Frde tle muke e Jehovaske

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. Sprema Evreija 12:1, so valjani te kera te šaj te završina i trka e životoskiri?

 I BIBLIJA sporedinela amaro hristijansko životo jekhe trkaja. Okola so uspešno prastana ki akaja trka ka dobinen večno životo (2. Tim. 4:7, 8). Valjani te da amendar sa te šaj ponadari da te prasta, posebno adaleske so džanaja kaj o krajo akale trkakoro tano paše sar nikogaš angleder. O apostol Pavle kova so uspešno završingja akaja trka, vakergja amenge so šaj te pomožinel amenge te šaj te pobedina. Ov pottikningja amen „te frda amendar sekova tovar... hem te prasta istrajno ki trka koja soj angli amende“. (Čitin Evreija 12:1.)

2. So značinela „te frda sekova tovar“ amendar?

2 Keda o Pavle pišingja kaj mora „te frda sekova tovar“, dali ov adalea mislingja kaj jekh hristijani na valjani te phiravel nisavo tovar? Na. Namesto adava, ov manglja te vakerel amenge kaj valjani te cida sekova nepotrebno tovar. Asavko tovar šaj te umorinel amen hem te kerel amenge pharo te prasta. Te šaj te istrajna, mora sigate te otkrina asavko nepotrebno tovar hem te frda le amendar. Ama tari javer strana, na mangaja te oslobodina amen taro tovar so mora te phirava le, soske agjaar nane te ikera amen ko pravilija hem ka našti te ačhova ki trka (2. Tim. 2:5). Savo tovar mora te phirava amencar?

3. a) Sprema Galatjanja 6:5, so mora te phirava amencar? b) So ka dikha ki akaja statija, hem soske?

3 Čitin Galatjanja 6:5. O Pavle vakergja amenge so mora te phirava amencar. Ov pišingja: „Sekoj ka phiravel plo tovar“. O Pavle akate kerela lafi baši lično odgovornost so isi amen anglo Devel, kova so sekova jekh mora lično te phiravel pea. Ki akaja statija ka dikha soj tano vklučimo ko adava tovar hem sar šaj te phirava le. Isto agjaar, ka dikha dali phiravaja nesavo nepotrebno tovar hem ka sikljova sar šaj te cida le amendar. Adava so ka phirava amaro tovar a ka cida o tovar soj nepotrebno ka pomožinel amenge uspešno te prasta ki trka e životoskiri.

TOVAR SO MORA TE PHIRAVA LE

Te phirava amaro tovar značinela te živina sprema amaro zavet so dengjem le e Jehovaske, te ispolnina amare familijarna odgovornostija hem te prifatina o posledice taro amare odluke (Dikh ko pasusija 4-9)

4. Soske o zavet so dengjem e Jehovaske nane tovar so našti te phirava le? (Dikh hem i slika.)

4 Amaro zavet so dengjem le e Jehovaske. Keda dengjem zavet e Jehovaske, dengjem leske lafi kaj ka služina leske hem kaj ka kera leskiri volja. Amen mora te živina sprema akava zavet. Adaja tani bari odgovornost, ama adava tovar nane doborom pharo so našti te phirava le. Soske šaj te vakera adava? Adaleske so o Jehova stvoringja amen te kera leskiri volja (Otk. 4:11). O Jehova stvoringja amen duhovna potrebencar hem sprema plo liko. Adaleske šaj te ova paše lea, hem te ova radosna džikote keraja leskiri volja (Ps. 40:8). Isto agjaar, keda keraja e Devleskiri volja hem ovaja sa poviše sar leskoro Čhavo, tegani ka ovel amen nevi sila (Mat. 11:28-30).

(Dikh ko pasusija 4-5)

5. So šaj te pomožinel tuke te ikere tut ko tlo zavet? (1. Jovaneskoro 5:3).

5 Sar šaj te phirave akava tovar? Duj bukja šaj te pomožinen tuke ko adava. Prvo, ponadari da bajrar tlo mangipe sprema o Jehova. Šaj te kere adava agjaar so ka razmisline bašo sa o šukar bukja so kergja len tuke hem bašo blagoslovija so ka dobine len ki idnina. Kobor poviše ka bajrol tlo mangipe sprema o Devel, doborom polokho ka ovel tuke te šune le. (Čitin 1. Jovaneskoro 5:3.) Dujto, dža palo e Isuseskoro primer. Ov uspešno kergja e Devleskiri volja adaleske so molingja e Jehova baši pomoš hem mislingja ki pli nagrada (Evr. 5:7; 12:2). Isto sar o Isus, molin e Jehova baši sila hem ponadari da neka ovel tut ki godi i nadež bašo večno životo. Ako bajrola tlo mangipe sprema o Devel hem ako ovea sa poviše sar leskoro Čhavo, tegani ka šaj te ikere tut ko tlo zavet.

6. Soske mora te grižina amen bašo amare familijarna obvrske? (Dikh hem i slika.)

6 Amare familijarna obvrske. Ki trka bašo životo, amaro mangipe bašo Jehova hem o Isus valjani te ovel pobaro taro mangipe so isi amen amare familijake (Mat. 10:37). Ama adava na značinela kaj na valjani te ispolnina amare familijarna obvrske mislindor kaj ola ka čhinaven amen te ugodina e Devleske hem e Isuseske. Naprotiv, te šaj te ugodina e Devleske hem e Isuseske mora te grižina amen bašo amare familijarna odgovornostija (1. Tim. 5:4, 8). Ako keraja adava, ka ova poradosna. Ustvari, o Jehova — okova so kergja i familija — džanela kaj o familie ka oven radosna ako o rom hem i romni mangena pe hem poštujnena pe jekh jekhea, ako o roditelija mangena hem vospitinena pumare čhaven hem ako o čhave tane poslušna pumare roditelenge (Ef. 5:33; 6:1, 4).

(Dikh ko pasusija 6-7)

7. Sar šaj te ispolnine tli uloga ki familija?

7 Sar šaj te phirave akava tovar? Bizi razlika savi uloga isi tut ki familija, neka ovel tut doverba ki mudrost so arakhljovela ki Biblija namesto te postapine sprema tle čuvstvija, sprema adava soj voobičaeno ki tli kultura ili sprema adava so vakerena nesave manuša kolende so o javera dikhena sar ekspertija ki adaja tema (Izr. 24:3, 4). Koristin šukar amare bibliska publikacie. Ki lende isi praktična predlogija baši adava sar šaj te primenine o bibliska načelija. Na primer, ki amari internet-stranica isi konkretna predlogija bašo bračna parija, roditelija hem tinejdžerija. b Ov odlučno te primenine adava so pišinela ki Biblija čak ako o javera tari familija na kerena adava Ako kerea adava ka pomožine tle familijake hem o Jehova ka blagoslovinel tut (1. Pet. 3:1, 2).

8. Sar šaj amare odluke te vlijajnen upri amende?

8 I odgovornost so isi amen bašo odluke so anaja len. O Jehova dengja amen slobodno volja hem ov mangela te uživina ko blagoslovija so dobinaja len keda anaja šukar odluke. Ama ako anaja nesavi lošno odluka tegani ov na arakhela amen taro posledice (Gal. 6:7, 8). Adaleske prifatinaja o posledice taro pogrešna odluke, lafija hem postapke. Hem zavisinela taro adava so kergjem, šaj te mučinel amen amari sovest. Ama, adava so džanaja kaj isi amen odgovornost bašo amare odluke šaj te pottikninel amen te priznajna amare greške, te promenina amen hem te na povtorina len. Sa akala bukja šaj te pomožinen amenge te ačhova ki trka e životoskiri.

(Dikh ko pasusija 8-9)

9. So šaj te kere ako angjan nesavi pogrešno odluka? (Dikh hem i slika.)

9 Sar šaj te phirave akava tovar? Ako više angjan nesavi pogrešno odluka, prifatin i realnost. Ma bistre kaj našti te menine adava so ulo. Ma koristin tlo vreme hem tli sila te šaj te sikave kaj sian ko pravo ili palem te krivine tut ili nekas javere baši tli greška. Namesto adava, priznajn tli greška hem ker adava so šaj te kere sprema tle momentalna okolnostija. Ako osetinea tut krivo bašo nešto so kergjan pogrešno, ponizno rode e Jehova ki molitva, priznajn leske tli greška hem rode lestar te prostinel tuke (Ps. 25:11; 51:3, 4). Isto agjaar, izvinin tut okolenge kaske so grešingjan hem ako tano potrebno rode pomoš taro starešine (Jak. 5:14, 15). Sikljov taro tle greške hem trudin tut te na povtorine len. Ako kerea adava, šaj te ove sigurno kaj o Jehova ka sikavel tuke milost hem ka poddržinel tut (Ps. 103:8-13).

TOVAR SO MORA TE FRDA LE

10. Soske o očekuvanja so nane realna tane pharo tovar? (Galatjanja 6:4).

10 Očekuvanja so nane realna. Šaj te čhiva panda pobaro tovar upri amende ako sporedinaja amen javerencar. (Čitin Galatjanja 6:4.) Ako celo vreme sporedinaja amen e javerencar, tegani šaj te počmina te zavidina lenge hem te natprevarina amen lencar (Gal. 5:26). Ka kera šteta korkori amenge ako probinaja te kera adava so o javera kerena iako našti te postignina adava. Tari Biblija doznajnaja kaj „taro but adžikeribe nasvaljovela o vilo“, tegani kobor poopasno tano ako isi amen očekuvanja kola so nikogaš našti te ispolnina len! (Izr. 13:12). Asavko nešto šaj te lel amari sila hem te kerel popharo te prasta ki trka e životoskiri (Izr. 24:10).

11. So ka pomožinel tut te na oven tut očekuvanja so nane realna?

11 Sar šaj te frde tutar akava pharipe? Ma očekujn tutar poviše taro adava so o Jehova očekujnela tutar. Ov nikogaš nane te očekujnel tutar te de le adava so nane tut (2. Kor. 8:12). Ov uverimo kaj o Jehova na sporedinela adava tu so kerea adalea so o javera kerena (Mat. 25:20-23). Ov ceninela tli služba so kerea la celo vilea, tli vernost hem tli istrajnost. Ov skromno agjaar so ka prifatine kaj bašo tle berša, tlo sastipe hem tle okolnostija šaj našti sekogaš te kere adava so mangea te kere. Ov spremno isto sar o Varzelaj te odbine nesave zadače so našti te kere len adaleske so sian ko berša ili isi tut problemija e sastipaja (2. Sam. 19:35, 36). Isto sar o Mojsej, prifatin pomoš hem doverin odgovornostija e javerenge keda šaj te kere adava (2. Moj. 18:21, 22). Asavki skromnost ka pomožinel tuke te na očekujne tutar bukja so našti te kere len soske adava šaj te cidel tut tari trka e životoskiri.

12. Dali amen siem odgovorna bašo lošna odluke so anena len o javera? Objasnin.

12 Ako osetinaja amen odgovorna bašo lošna odluke e javerengere. Amen našti te ana odluke e javerenge ko than, a ni našti sekogaš te zaštitina len taro posledice keda anena nesavi pogrešno odluka. Na primer, ki jekh familija šaj o čhavo ili i čhaj te odlučinel te na služinel više e Jehovaske. Asavki odluka šaj te anel bari dukh e roditelenge. Ama, o roditelija kola so krivinena korkori pes bašo lošna odluke pumare čhavengere čhivena peske ko pike jekh baro tovar. O Jehova na očekujnela te phiraven adava tovar (Rim. 14:12).

13. So šaj te keren o roditelija keda lengere čhave anena nesavi lošno odluka?

13 Sar šaj te frde tutar adava pharipe? Ma bistre kaj o Jehova sarinenge amenge dengja slobodno volja. Ov dozvolinela sekova jekh te anel pli lično odluka. Ko adava tani vklučimi hem i odluka dali ka služina leske. O Jehova džanela kaj na sian sovršeno roditeli, ov ednostavno mangela tutar te de tlo najšukar. O odluke so anena tle čhave tani lengiri odgovornost, a na tli (Izr. 20:11). Sepak, šaj panda mučinena tut o greške so kergjan len sar roditeli. Ako tano agjaar, vaker e Jehovaske sar osetinea tut hem rode lestar te prostinel tuke. Ov džanela kaj našti te irane o vreme hem te menine adava so slučingja pe. A ko isto vreme, ov na očekujnela tutar celo vreme te zaštitine tle čhave taro posledice. Neka ovel tut ki godi kaj ako tlo čhavo dela pestar sa te šaj te iranel pe ko Jehova, ov phravde vastencar ka dodžakerel le (Luka 15:18-20).

14. Soske adava so osetinaja amen preterano krivo tano tovar so valjani te frda le amendar?

14 Keda preterano osetinaja amen krivo. Ako kergjem nesavo grevo, normalno tano te osetina amen krivo. Ama preterano te osetina amen krivo tano tovar kova so o Jehova na mangela te phirava le. Asavko tovar mora te frda le amendar. Ako priznajngjem amaro grevo, ako kaingjem amen hem ako kergjem nešto te šaj te na povtorina adava grevo, šaj te ovel amen doverba kaj o Jehova prostingja amenge (Apo. 3:19). Otkeda kergjem sa akala bukja, o Jehova na mangela ponadari da te osetina amen kriva. Ov džanela kobor adava šaj te peravel amen (Ps. 31:10). Ako siem phage tari dukh, adava šaj te kerel te otkažina amen tari trka e životoskiri (2. Kor. 2:7).

Otkeda iskreno kaingjan tut, o Jehova na razmislinela više bašo tle grevija, a ni na valjani tu te kere adava (Dikh ko pasus 15)

15. So šaj te pomožinel tuke keda osetinea tut preterano krivo? (1. Jovaneskoro 3:19, 20). (Dikh hem i slika).

15 Sar šaj te frde tutar adava pharipe? Ako ponadari da preterano osetinea tut krivo ma bistre kaj o Devel „čače prostinela“ (Ps. 130:4). Keda prostinela okolenge so čače kainena pe, ov vetinela: „Nane više te setinav man ko lengoro grevo“ (Erem. 31:34). Adava značinela kaj o Jehova nikogaš više nane te mislinel ko grevija so kergjan len. Znači, ma dikh ko posledice so isi tut bašo greške so kergjan len sar dokaz kaj ov na prostingja tuke. Hem ma krivin korkori tut adaleske so ko momenti šaj našti te kere nešto poviše ki služba e Jehovaske bašo greške so kergjan len. O Jehova na razmislinela bašo tle grevija, a ni tu na valjani te kere adava. (Čitin 1. Jovaneskoro 3:19, 20.)

PRASTA TE ŠAJ TE POBEDINE

16. So valjani te džana džikote prastaja ki trka e životoskiri?

16 Džikote prastaja ki trka e životoskiri, mora „te prasta agjaar te šaj te pobedina“ (1. Korinkjanja 9:24). Šaj te uspejna ko adava ako džanaja i razlika maškar o tovar so mora te phirava hem o tovar so mora te frda. Ki akaja statija dikhlem nekobor primerija bašo adava so mora te phirava a so mora te frda. Ama na valjani samo adava te kera. O Isus vakergja te na ova optovarime „bute hajbaja, pijbaja hem e sekiraciencar taro životo“ (Luka 21:34). Akala hem javera stihija šaj te pomožinen tuke te dikhe kola promene šaj ka valjani te kere džikote prastaja ki trka e životoskiri.

17. Soske šaj te ova sigurna kaj ka pobedina ki trka e životoskiri?

17 Šaj te ova sigurna kaj ka pobedina ki trka e životoskiri adaleske so o Jehova dela amen i sila so valjani amenge (Isa. 40:29-31). Adaleske ma mukh nešto te umorinel tut! Dža palo e Pavleskoro primer, kova so dengja pestar sa te šaj te dobinel i nagrada (Fil. 3:13, 14). Nikoj našti ki akaja trka te prastal tuke ko than, ama o Jehova šaj te pomožinel tuke te uspejne hem te phirave tlo tovar, a te frde o tovar so na valjani tuke (Ps. 68:19). Keda o Jehova tano tuja tu šaj te prasta hem te pobedine!

GILI 65 Dža angle!

a Akaja statija ka pomožinel amenge te prasta ki trka e životoskiri. Džikote prastaja mora te phirava nesavo tovar. Ko adava tovar tane vklučime amaro zavet so dengjem le, amare familijarna obvrske hem amari odgovornost so isi amen bašo odluke so anaja len. Ama, mora te frda sekova nepotrebno pharipe so šaj te umorinel amen. Soj tano vklučimo ko adava? Ki akaja statija ka dobina o odgovor bašo akava pučibe.

b Poviše informacie šaj te arakhe ki tema „Brako hem familija“ hem „Pomoš e tinejdžerenge“. Na primer nesave statie bašo bračna parija tane: „Sar te sikavel pe mangipe ko brako?“ hem „Keda različno dikhela pe ko bukja“; bašo roditelija: „Sar te vospitinen tumare čhave“ hem „So te kerav ako maltretirinena mle čhave ki škola?“; bašo tinejdžerija: „Dali mora te ikerav man ko pravilija so dena man me roditelija?“ hem „So valjani te kerav keda ka grešinav?