Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

1923—Ye we̱nge̱ ebwe’a mbu

1923—Ye we̱nge̱ ebwe’a mbu

“DI PITE̱ ná mbu 1923 mu me̱nde̱ wana mambo ma bwam jita. Di be̱n edube ende̱ne̱ o langwea . . . bato ba matusabe̱ o nin wase, ná mambo ma bwam me o ngea.” Ben byala be ta nde be tilabe̱ o Njongo a Betatedi ńa 1 ba Dimo̱di 1923. Mu mbu, Bokwe̱ Bibe̱l ba wan mawengisan ma mweńa o ndongame̱n abu, o mako̱to̱ne̱ mabu na o ebol’abu ya dikalo; nik’e boli ná jalatane̱ di bate be̱ oteten abu.

NDONGAME̱N I BOLI NÁ JALATANE̱ DI BATE BE̱

Kalenda ni ta ni be̱ne̱ bepasi ba Bibe̱l na no̱mb’a myenge

Mu mbu, bebokedi be wan mawengisan mō̱ mongwane̱ ná jalatane̱ di bate be̱ oteten a Bokwe̱ Bibe̱l o nje e mombweye̱ bebolo babu ba jowe̱. Njongo a Betatedi e botedi o busise̱ beteledi ba epas’a Bibe̱l ba tano̱ bombwea o ndongame̱n a Muka n’esese ońola Yehova woki te̱. Bokwe̱ Bibe̱l ba busise̱ pe̱ kalenda ni ta ni be̱ne̱ epas’a Bibe̱l ba tano̱ bangame̱n kwalea o ndongame̱n woki te̱, name̱ne̱ pe̱ na mwenge ońola buńa te̱ mwena ba wusano̱ lo̱ngo̱ o jokwa la babo̱me̱ne̱ to̱ o jowe̱ la ndabo a mbia.

O ndongame̱n abu, Bokwe̱ Bibe̱l ba ta ba bola “mboṅ;” nik’e ta nde k’eyembilan myango ma nje e tombi o dikalo, timbise̱le̱ la Yehova masoma, mwenge, to̱ mo̱me̱ne̱ muka. Munańango Eva Barney ńena nu dubisabe̱ o mbu 1923 ke̱ a be̱n 15 la mbu a kwali ná: “Ná o bole mboṅ, o ta wangame̱n te̱me̱ omo̱ń, na wa o botea kwala lambo ka ‘Na mapula timbise̱le̱ Sango masoma ońola bwam bwe̱se̱ a boledino̱ mba.’” Bonasango bō̱ ba ta ba to̱ndo̱ bola mboṅ. Munańango Barney a bati ná: “Munasango asu Godwin nu ta nu mákokwe̱ mimbu, a ta a be̱ne̱ mambo jita o kwala. Nde munj’ao a ta be̱ e̱n te̱ ná nik’e nitakise̱ mudie̱le̱ ndongame̱n, a maduta nde kot’a mom’ao ná yō̱, na nun embe̱ bwambo a ja o wase.”

Ngedi po̱ ońola mo̱di, mwemba te̱ mu ta mu be̱ne̱ ndongame̱n a tobotobo ńa Muka n’esese ońola Yehova. Njongo a Betatedi ńa 1 ba Dibaba 1923 e tele̱ye̱ ne̱ni ni ndongame̱n e tano̱ e tomba: “Dongo diwo̱ la ni ndongame̱n di me̱nde̱ nde be̱ ońola langwa la nje e tombi o dikalo, na jembe̱ la bate̱ dikalo. . . . Di dube̱ ná yi ndongame̱n i me̱nde̱ bola ná jalatane̱ di bate be̱ oteten a bonasango.”

Charles Martin, mute̱ dikalo ńa 19 la mbu ńa mwemba mō̱ ma Vancouver o Kanada, a tombwane̱ jita o yi ndongame̱n. A kwali ombusa ponda ná: “Oten nde nokono̱ nje kwala o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Bato ba ta ba be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o langwa nje e tombi ke̱ be o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Nika ńongwane̱ mba o bia nje kwala na ne̱ni buka ńai na ńai a mikidi.”

DIKALO DI BOLI NÁ JALATANE̱ DI BATE BE̱

Bulletin ńa 1 ba Emiase̱le̱ 1923

“Mińa ma dikalo” pe̱ mi boli ná jalatane̱ di bate be̱ o bebokedi. Njongo a Betatedi ńa 1 ba Dibaba 1923 e ta e bīse̱ ná: “Ná biso̱ be̱se̱ di late o mulemlem m’ebolo . . . , buńa ba Kwasu 1 ba Emiase̱le̱ bo te̱se̱be̱ ka buńa ba dikalo ońola bato be̱se̱. Mulemlem pe̱, buńa ba Kwasu baboso ba mo̱di te̱ bo me̱nde̱ nde be̱ buńa ba dikalo . . . Elong’a mwemba te̱ yangame̱n no̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo.”

To̱ beso̱mbe̱ ba Bokwe̱ Bibe̱l pe̱ be ta bangame̱n no̱ngo̱ dongo o y’ebolo. Hazel Burford ńena nu ta nde nu be̱ne̱ 16 la mbu buka te̱ o ni ponda, a kwali ná: “Kalati Bulletin e ta e be̱ne̱ patan a bekwali, yena di tano̱ jangame̱n kombe̱ o mulopo. a Biso̱ na sango am ńa mbambe̱ di ta di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o y’ebolo.” Nde munańango Burford a ta a ńaka ponda munasango mō̱ a te̱nge̱ne̱no̱ ebol’ao ya dikalo. Mo̱ ná: “Munasango mō̱ nu ta nu mákokwe̱ mimbu a ta a kwala ná e si te̱nge̱n to̱ son ninka ná na te̱ye̱ bato dikalo. Ni ponda, bonasango bō̱ ba si ta ba so̱ṅtane̱ ná Bokwe̱ Bibe̱l be̱se̱, name̱ne̱ pe̱ na ‘beso̱mbe̱ ba bome na ba bito,’ ba ta bangame̱n sesa Muweked’asu Nunde̱ne̱.” (Mye. 148:12, 13) Nde munańango Burford a bengi o te̱ dikalo. Ombusa ponda, a ta a belabe̱ o klasi ni londe̱ iba ńa Esukul’a Gilead na o bolea ka ńamuloloma o Panama. Na ponda, ba bonasango ba tuko mo̱nge̱le̱ mabu jombwea te̱ la dikalo la beso̱mbe̱.

MAKO̱TO̱NE̱ MA BOLI NÁ JALATANE̱ DI BATE BE̱

Mako̱to̱ne̱ pe̱ mongwane̱ ná jalatane̱ di bate be̱ oteten a bonasango. O jita la ma mako̱to̱ne̱, buńa bō̱ bo ta ońola dikalo. K’eyembilan, o jako̱to̱ne̱ di tombi o Winnipeg o Kanada, ba ta bome̱le̱ bukedi be̱se̱ o no̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo o mu mundi o buńa ba 31 ba So̱ṅe̱. Mi mińa ma dikalo mi ta mi bola ná bato jita ba senge myango ma bwam, nik’e yai pe̱ bepuma ba bwam jita. O buńa bo londe̱ 5 ma Dingindi, lambo ka 7 000 la bato lukedi o jako̱to̱ne̱ dipe̱pe̱ o Winnipeg. Ni ponda, jako̱to̱ne̱ to̱ diwo̱ o Kanada di si ta di mápo̱ mu muso̱ngi ma bukedi.

Jako̱to̱ne̱ di ta mweńa buka me̱se̱ ońola tumba la Yehova o mbu 1923 le nde di lena di tombi o Dingindi 18-26, o Los Angeles o Kalifornia. O woki i se̱le̱ na di jako̱to̱ne̱, ńuspepa i kwaledi ońola di jako̱to̱ne̱, Bokwe̱ Bibe̱l pe̱ ba boli bato buka 500 000 ba trakt. Ba ta pe̱ ba pane̱ o mitoa mabato mena ma ta ma bīse̱ di jako̱to̱ne̱.

Jako̱to̱ne̱ la Bokwe̱ Bibe̱l la mbu 1923 o Los Angeles

Buńa ba Esabasu 25 ma Dingindi, munasango Rutherford a tombise̱ ekwali yena e ta e be̱ne̱ tema ná “Mido̱ngi na mbodi,” owe̱ni a lee̱no̱ ná bwē ná “mido̱ngi” me nde bato ba milema mi sibi bena ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o paradisi o wase. A langi pe̱ bedomsedi bō̱ be no̱ngo̱be̱ bena be ta be be̱ne̱ tema ná “Jome̱le̱.” Be bedomsedi be ta be sambwe̱le̱ bebasi, bome̱le̱ pe̱ bamilema mi sibi ná ba buse o “Babilon ninde̱ne̱.” (Bbī. 18:2, 4) Ombusa ponda, Bokwe̱ Bibe̱l o wase ńe̱se̱ ba boli bato na ko̱di ńe̱se̱, lodun la trakt lena lo ta lo be̱ne̱ be bedomsedi.

“Yi ndongame̱n i me̱nde̱ bola ná jalatane̱ di bate be̱ oteten a bonasango”

Buńa bosukan ba di jako̱to̱ne̱, buka 30 000 la bato lo sengi ekwal’a ntelele ya munasango Rutherford yena e ta e be̱ne̱ tema ná: “Matumba me̱se̱ me o wala o Armagedon, nde lodun la bato le longe̱ we̱nge̱ lo si me̱nde̱ wo̱ tom.” Kana ba tano̱ ba pite̱ ná dimuti la bato di me̱nde̱ jukea, Bokwe̱ Bibe̱l ba ta ba re̱nti yala ninde̱ne̱ ńena ni ta ni wa longabe̱ o Los Angeles. O be̱ mbaki ná bato be̱se̱ ba me̱nde̱ senga, bonasango ba bolane̱ belongisan ba jase̱ doi ba ni yala, bena be ta nde be wa busisabe̱ peńa. Jita la bato bape̱pe̱ pe̱ ba sengi y’ekwali o radio.

LAŃSE̱ L’EBOLO O WASE ŃE̱SE̱

O mbu 1923, ebol’a dikalo e bati lańa o Afrika, o Europa, o India na o Amerika ńa Mikondo. O India, Adavimannathu Joseph ńena nu ta nde sango a mbia nu ta ńangame̱n jombweye̱ munj’ao na bana mutoba, ongwane̱ o busise̱ kalati na leme̱ la Hindi, Tamil, Telugu na Urdu.

William R. Brown na mbia mao

O Sierra Leone, Bokwe̱ Bibe̱l Alfred Joseph na Leonard Blackman ba ta ba tilea mulopo m’ebolo o Brooklyn o Ńu Yo̱rk, o baise̱ jongwane̱. Buńa ba 14 ma Dibaba 1923, ba kusi jalabe̱. Alfred mo̱ ná: “O bulu ba Esabasu ewo̱, moto mō̱ a bele̱ mba o telefon.” Alfred a sengi doi dinde̱ne̱ di mabaise̱ mo̱ ná: “Wa nde o tiledi Watch Tower o baise̱ bate̱ dikalo e?” Alabe̱no̱ ná “E,” na nune̱ a timbise̱le̱ ná “Mba so̱ nde ba lomno̱.” William R. Brown nde a ta a bele̱ nika. A ta nde a wa o Karaib bo buńa me̱ne̱, mwemba na munj’ao Antonia na bana babu ba bito babane̱ Louise na Lucy. Bonasango ba s’enge̱le̱ pond’a bwaba obiana ba me̱ne̱ munasango Brown na mbia mao.

Alfred a bati ná: “Idib’a buńa bo bupe̱, ke̱ biso̱ na Leonard je o jokwa Bibe̱l mwemba ka nje te̱ di tano̱ di bola woki te̱, nde je̱nno̱ posom a moto o jo̱mbe̱. Munasango Brown nde a ta nika. A ta ko̱di ońola mbale̱ kańena a ta a pula tombise̱ ekwal’a ntelele buńa bo bupe̱.” Nik’e si po̱i to̱ mo̱di mō̱, munasango Brown a busise̱ kalati ye̱se̱ a tano̱ a wana. Ombusa nika, a kusi pe̱te̱ buka 5 000 la kalati, nde to̱ mo̱ pe̱ i s’indi. To̱ na nika, munasango Brown a si ta a biane̱ ka mwandise̱ kalati. Mi mimbu me̱se̱ a boledino̱ Yehova na ko̱di, a ta a bolane̱ Betiledi ponda ye̱se̱ o bekwali bao, nik’e boli ná bato ba kumwe bele̱ mo̱ ná Brown mot’a Bibe̱l.

Bete̱l a Magdeburg o mimbu ma 1920

O Jaman, bonasango ba no̱ngi bedomsedi ba jasumwe̱ o o̱fis a mukanjo m’ebolo ni ta o Barmen ebanja e ta e másala jita. Ba ta pe̱ ba senga ná sonj’a bila ya Fre̱nsi i ta o ngea o po̱ no̱ngo̱ mu mundi. Bokwe̱ Bibe̱l ba so̱i bolongi bō̱ o Magdeburg bwena bo ta bwam jita ońola ebol’abu ya busise̱ la kalati. O buńa 19 ma Eso̱pe̱so̱pe̱, bonasango ba ta ba mábo̱le̱ bambe̱ masango mabu me̱se̱, bingea pe̱ o Bete̱l a peńa o Magdeburg. Bo buńa me̱ne̱, ombusa babo̱ bīse̱ mulopo m’ebolo ná ba májasumwe̱, ńuspepa i ta i bīse̱ ná Fre̱nsi e máno̱ngo̱ mundi ma Barmen. Bonasango ba timbise̱le̱ Yehova masoma ońola betatedi na jongwane̱ a wanedino̱ babo̱.

George Young na Sarah Ferguson (o mome̱) na munańango ao

O Bresil, munasango George Young ńena ńalo o malo̱ndo̱ jita o lańse̱ myango ma bwam, a tele̱ mukanjo m’ebolo a botea pe̱ o busise̱ Njongo a Betatedi n’eyem’a Po̱to̱ki. O myo̱di to̱ mininga buka te̱, a boli bato buka 7 000 la kalati. Po̱ lao o Bresil di ta nde bonam bonde̱ne̱ ońola Sarah Ferguson. A ta a langa Njongo a Betatedi botea mbu 1899, nde a si ta a mákusa epolo o dubisabe̱ o lee̱ ná a mábake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova. Ombusa myo̱di to̱ mininga, munańango Ferguson na bana bao bane̱i ba timbi dubisabe̱.

DI BENGE “BOLEA LOBA NA KO̱DI NA MUŃE̱NGE̱”

O su la mbu, Njongo a Betatedi ńa 15 ma Elaṅe̱ 1923 e ta e kwalea ne̱ni mawengisan Bokwe̱ Bibe̱l ba wanno̱ o ndongame̱n abu, o ebol’abu ya dikalo na o mako̱to̱ne̱ mabu, mongwane̱no̱ babo̱. E ta e kwala ná: “E me̱ne̱n ná bwē ná myemba . . . me ngińa o mbad’a mudī . . . Di be̱ so̱ be̱be̱ o bata bola ebolo na o benga bolea Loba na ko̱di na muńe̱nge̱ o mbu mu maye̱.”

Mbu mu bupe̱ pe̱ mu ta mu be̱ne̱ mambo ma bwam jita ońola Bokwe̱ Bibe̱l. E ta yā myo̱di jita bonasango ba tano̱ ba bola ebolo o Staten Island, epolo ewo̱ yena ye be̱be̱ na mulopo m’ebolo o Brooklyn. Mi milongi ma peńa mena mi bo̱le̱ longabe̱ o bebotedi ba mbu 1924, mongwane̱ ná jalatane̱ di bate be̱ oteten a bonasango, myango ma bwam pe̱ mi langwabe̱ o mbadi mi si tano̱ mi málangwabe̱.

Balongedi o Staten Island

a O nin we̱nge̱ e mabelabe̱ ná Kalat’a ndongame̱n a longe̱ lasu la kriste̱n n’ebol’a dikalo.