Skip to content

Skip to table of contents

1923​—Cho da 100 b’lo

1923​—Cho da 100 b’lo

“BI 1, 1923 nǎ Dzamu dhi Munara pongʉeri,” ko ddiri 1923 ka ndi sie bbo ka ndi sie hwè bbʉ ko dho ná cho. “Ri kʉ bbò pendeleo le d’rari . . . nza nzani ná ndrŭ dho nari kʉ, bblo pli kʉ ná saa kʉ chøchø.” Cho 1923 na Wanafunzi wa Biblia le ngʉ adi nzǐ ná kpa øngʉe ndima dhó lo thika bbo thonga nari bbai njudha ma, asamble ma, lod’radha dhi njí ma na djo. Føri dho kpa tso gbangʉeni ddi anziro nga djolu.

NJUDHA LINGɄERI KPA TSO GBANI BBO PLI

Maandiko ma, dyi dhi nimero ma na kʉ djó ná kalandrie

Fø cho nǎ tengenezo øngʉe lo thika nari lingʉeri Wanafunzi wa Biblia bbʉ madha ddi ndima tso gbani ro. Dzamu dhi Munara nǎ le ngangʉe maandiko nanga tudha tso yenga ddo kana ngʉe ná njudha nǎ, kpa ngʉ adi nji ná sala ma, kpa ngʉ adi bbʉ Yova dho ná madha ma na djo. Føri kina, Wanafunzi wa Biblia thɨngʉe kalandrie nari djó ngʉe krʉ yenga ddo ró kpa ka ndima ngoe funzo la pekee nǎ ndirigoti ibada ya familia nǎ ná dyi.

Njudha dhi ngana, Wanafunzi wa Biblia ka ndima tielo lod’radha dhi njí kana ndima baeni na ná lo djo, ndima po mbai Yova dho ndirigoti ndima ngo dyi inga ndima njí sala. Cho 1923 na bangʉe batiso cho 15 ndidhó cho kʉ ro ná le-ve Eva Barney pori ɨ: “Njati ni jiri ni tilo lod’radha dhi njí kana nì njue na ná lo djo ró, ni ngʉ adi tøni røna ndirigoti ni ngʉ adi ri ro po i mai, ‘Ma jiri ma po mbai Bboke dho ke nji ma dho ná krʉ kʉ ná bblo lo djotsina.’” Nja kʉ ná le djoi jingʉe ndima njue na ná lo ndima d’ra nari bbo. Le-ve Barney pori ki: “Ngó ngʉe ná le-djo Godwin ngʉe Bboke dho ndi ka ndi po mbai dho ná lo na bí. Ro, kebbá le rá rinja lo ongoza ná le-djo kʉ njedha na ró, le ngʉ adi ndibbá ke ró koti drr, føro ke ngʉ adi thei gʉna.”

Bi ddi kana ddikpa ina, krʉ kʉ ná kutaniko ngʉ adi sala ma, madha ma, ndima njue na ná lo ma na d’ra pekee kʉ ná njudha nǎ. Bi 4 ddo 1, 1923 nǎ Dzamu dhi Munara pongʉeri fø njudha djo ɨ: “Fø njudha dzá ddi sehemu ngʉ adi loti lod’radha dhi njí kana le njue na ná lo djo ndirigoti ri ngʉ adi lod’ra ná ndrǔ li kpakpa. . . . Ko uri u nari kʉ kpakpa ka ndi li le ná fø njudha si rili bbakau tso gbani ddi.”

Canada nǎ Vancouver nǎ ro singʉe ná 19 dhó cho ngʉe ná muhubiri Charles Martin bangʉe faida bbo fø njudha nǎ ro. Luti ke nongʉe i lo nga: “Føga i ma chungʉe ngbaribbai ma le ka le d’ra lo nyumba kwa nyumba nari nga ya kwanza. Bí ina nja le ngʉ adi loti nyumba kwa nyumba ndi e lod’ra ro ndi njue na ná lo djo. Føri lingʉeri ma chu ma ka ma po ná lo ndirigoti ngbaribbai ma ma ka ma ngʉ lo ndrǔ adi ji ndima gʉ na ná njonjo kʉ ná lo goti nari.”

LOD’RADHA LINGɄERI KPA TSO GBANI BBO PLI

Bi 5 ddo 1, 1923 nǎ Bilete

“Lod’radha dho kpa lingʉe ddo” nari maddi lingʉeri le-djoi tso gbani ddi. Bi 4 ddo 1, 1923 nǎ Dzamu dhi Munara pongʉeri: “Ko krʉ tso gbani ddi ddikpa kʉ ná fø njí ko nji nari dho . . . , Ronji dyi, Bi 5 ddo 1, 1923 ngʉe krʉ kʉ ná ndrǔ ka ndima d’rae lo ná ddo. Fønga djó ro, krʉ kʉ ná bi nǎ ya kwanza ronji ngʉe krʉ kʉ ná ndrǔ ka ndima die lod’ra ná ddo . . . Krʉ kʉ ná kutaniko nǎ krʉ kʉ ná ndrǔ dho ri ngʉ adi ngani ndima rá lod’ra.”

Sese dhó cho kʉ ná Wanafunzi wa Biblia ma ngʉ adi ra lo dhé d’ra. Cho 16 dhé ngʉe ná ke Hazel Burford pongʉeri: “Bilete djó ngʉe ko djǒ na ko ka ko li ná sʉsʉ na le ka le nga lo tso ná lo. a Madzá tata ma na ko njingʉe njí bbo fø njí kana.” Nì mai ri kʉ føro, le-ve Burford nanga kengʉeni bbo ngbaribbai ma ddikpa le-djo mbungʉe ndi ledhó lod’radha dhi njí djo nari dho. Le pori: “Ddikpa ngó ngʉ ná le-djo gʉngʉe ndrǔ dho ma ka ma d’ra lo nari bbobbo ndi chu na. Fø saa na, nja ndrǔ nzá famungʉe Wanafunzi wa Biblia krʉ ka ndima njie ngano ná bbo kʉ ná Ke dho le madha bbʉ chulu ná fø njí nari ro ri. Kpa ngʉ riddi nzá ‘jadda kpetsi kpa ma, jadda sinzø nzø ma na’ ka ndima njí fø njí ri.” (Zb. 148:12, 13, King James dhó Tafsiri) Ro, le-ve Burford rangʉe anzi lo ndi d’ra nari na. Luti le njingʉe darasa ya pili Gileadi nǎ ndirigoti le ngʉngʉe misionere Panama na. Luti fø le-djoi øngʉe ndima dhó ngaddidha thika ø jadda kpa djo lod’radha dhi njí kana.

ASAMBLE LINGɄERI KPA TSO GBANI BBO PLI

Asamble maddi lingʉeri le-djoi tso gbani ddi. Fø asamble kana bí kʉ nari tingʉe lo, lod’radha dhi ddo djo, loroji na, Canada nǎ Winnipeg nǎ dangʉe na ddikpa asamble maddi. Fø asamble dzá bí kʉ ná asamble nǎ ringʉ adi ngani ddikpa cha kʉ ná ddo na ndrǔ ra lod’ra. Loroji na, Winnipeg nǎ Canada nǎ dangʉe ná asamble na singʉe ná ndrǔ krʉ le nzingʉe ndima ra lod’ra fø bbagʉ Bi 3 ddo 31 dyina. Pekee kʉ ná fø ddo na le d’rangʉe lo bí kʉ ná ndrǔ dho ndirigoti ri bbʉngʉe bblo pli kʉ ná matokeo. Bi 8 ddo 5 dyina chøchø 7 000 kʉ ná ndrǔ njingʉe nja asamble ki Winnipeg nǎ. Fø saa na Canada nǎ ngʉ adi da ná asamble na nzá ndrǔ ro d’engʉe si fø ngatsi ri.

Bbo na mana kʉ Yova dzá ndrŭ dho ná asamble dangʉe Bi 8 ddo 18-ddo 26 na 1923 na California nǎ Los Angeles nǎ. Asamble si da nari njí kʉ ná yenga na le njingʉe asamble dhi piblisite ndirigoti Wanafunzi wa Biblia ndongʉe vichapo dada 500 000 djolu ná ndrǔ dho. Fø njudha dho kpa lingʉe jurnale birobiro kʉ ná ndrǔ ma, ddiddiro kʉ ná ndrŭ ma na bbi nǎ ná mutokari ro lu.

Cho 1923 na Wanafunzi wa Biblia njingʉe Los Angeles nǎ ná asamble

Zanji dyi, Bi 8 ddo 25 na, Le-djo Rutherford bbʉngʉe ná hotuba tingʉe lo “chembø ma, ndrr ma na” djo. Ri nǎ ke tungʉe nanga nari kʉ “chembø” kʉ nì dhó nganjadha kʉ bblo ná ndrǔ ndirigoti paradiso nǎ ndima si kʉ di dz’ djó ro. Godhé, ke tingʉe lo ɨ djǒ ripo ná lo djo “Ddikpa Lojadha.” Fø lojadha tingʉe lo Ukristo djo ndirigoti ri jangʉeri nì thí kʉ bblo ná ndrǔ tuni tu “Bbò Babiloni” nǎ ro. (Ufu. 18:2, 4) Luti, bidii na kʉ ná Wanafunzi wa Biblia gbangʉe ndima tso dz’ djolu gble ndiro ndima ndo fø lo djo tilo ná mamilioni kʉ ná trakte d’e.

“Ddi le tso gbani ná føri si rili le kana nga é chøchø ledhó bbakau na”

Asamble tso dyani ná dyi dada 30 000 djolu ná ndrǔ rrngʉe le-djo Rutherford ndrǔ krʉ dho thɨni ná ɨ djǒ ripo ná lo ndi zø ro “Krʉ kʉ ná ndrŭ tsɨ ra Armagedoni djo, ro Mamilioni kʉ njʉ ná Ndrŭ ro nzɨ Si Cheni ri.” Wanafunzi wa Biblia ddingʉeri ndrŭ ka ndima sie bí nari dho, kpa dzingʉe Los Angeles nǎ le chingʉe ø ná nga tso. Ndiro ndrǔ krʉ rr fø lo d’e, le-djoi njingʉe njí le chu ka ndi ngbe ná ritsi na, ná føri ngʉe ø kʉ ná teknoloji fø saa na. Bí kʉ ná ndrǔ rrngʉe asamble nǎ da ná lo radio nǎ.

DZ’ DJOLU GBLE LOD’RADHA DHI NJÍ NDI NANGA NDRI NARI

Cho 1923 na, lod’radha dhi njí ndringʉe ndi nanga bbo Afrique nǎ, Europe nǎ, Inde nǎ ndirigoti Amérique du sud nǎ. Nì mai Inde nǎ ngʉe ná le-djo A. J. Joseph ngʉ ndibbá le ma, ndidzá aza kʉ ná nzø ma na dhó mahitaji tso gba ro, ke ngʉ adi vichapo chapisha Hindi nǎ, Tamil nǎ, Telugu nǎ ndirigoti Urdu nǎ.

William R. Brown ma, ndidhó familia ma na

Sierra Leone nǎ, Wanafunzi wa Biblia Alfred Joseph ma, Leonard Blackman ma na ndingʉe nga Yova dzá Dimu dhó bbò bbagʉ New York nǎ Brooklyn na nja ndima ba ndima tsotso ko ná ndrǔ d’e. Bi 4 ddo 14, 1923 na, kpadhó jibu ngʉngʉe ngʉ. Alfred pori: “Luti zanji na kuna ma bangʉe nzá djo ma ddingʉe nga ná apele.” Ke rrngʉe ɨ le dhuri ndi tsó bbobbo le chu na nari, “Ni i ká kʉ Watch Tower Society dho ndie nga nja le cho wahubiri ndima dho d’e ná ke?” Alfred ngʉngʉe ri goti “O, ri kʉ kpa i choe ma ri.” Ri ngʉe William R. Brown chu. Ke ma singʉe Caraïbes nǎ ro ndibbá le ma, Antonia ma, kedzá jadda sinzø nzø Louise ma, Lucy ma na. Le-djoi nzá b’ongʉe le-djo Brown ma, ndidhó familia ma na si nari bicha ri.

Alfred pori ki: “Kukutso tse, Leonard ma na ko ngʉ Biblia nǎ loti ddinga nì ko ngʉ adi ri ti krʉ yenga ddo ró nari bbai. Føro chʉ, ko njangʉe ddikpa da dhi ná kpetsi ke kodhó dzaitso ro, føri ngʉe Le-djo Brown. Ke ngʉe bidii na bbʉbbʉlo dho, føri dho ke zøngʉe ndrŭ krʉ dho le zø ná lo bbʉ dyi thei.” Nzá bi ddi d’e si ro, le-djo Brown bbʉngʉe ndi singʉe na ná vichapo krʉ. Karrnga goti ke bangʉe nja buku ki 5 000 djolu ndirigoti sese nga goti ri ka ndi ue nja buku ki godhé. Ro, le-djo Brown nzá chungʉeni buku nanga adi dzi ná ke ri. Ke njingʉe njí bicha Yova dho bidii na nari kana, bí ina ke ngʉ adi loti maandiko djo ndidhó hotuba nǎ. Føri dho ndrǔ ngʉ adi ke nzǐ Biblia Brown.

Magdeburg nǎ Beteli 1920 na

Le-djoi vʉngʉeri ndima tsɨtsɨ Allemagne nǎ Barmen nǎ Tawi nǎ ro dhonalo ri ngʉe sese ndirigoti kpa rrngʉeri nari kʉ, France nǎ bbasødda si fønga lø karrnga goti. Wanafunzi wa Biblia bangʉe ddikpa dza Magdeburg na, ná fø dza njangʉeni bblo kpadhó vichapo le chapisha nari dho. Bi 6 ddo 19 na, le-djoi dyangʉe machapisho dhi ritsi ndirigoti nja ritsi ndima no nari tso ndirigoti kpa ngʉngʉe Magdeburg nǎ ø Beteli na. Fø dyí dhé ko pongʉeri Kodhó bbo bbagʉ ro adi chutso ddá ná kpa dho ko tsɨ b’lo. Føri goti jurnale pongʉeri France nǎ bbasødda lø Barmen dhi bba b’lo. Le-djoi pongʉe mbai Yova b’o ndima ronga ndirigoti ke ko ndima tsotso nari dho.

George Young ma, Sarah Ferguson (tha djó ro) ma, kedhi vena ma na

Brésil nǎ, George Young, njonjonga lu ndi ngʉ adi hwe lo-i d’ra ro, ke lingʉe ø tawi ndirigoti ke ngangʉe Dzamu dhi Munara ndi chapidha nari tso Portugal dhi luga nǎ. Sese kʉ ná bi kana dhé, ke bbʉngʉe ndrŭ dho ná vichapo dangʉe da 7 000 djolu. Brésil na ke singʉe nari løngʉe Sarah Ferguson ronga bbo. Føro 1899 djó ro le ngangʉe Dzamu dhi Munara ndi zø nari tso. Ro, le nzá d’engʉe ndi bbʉ ndi Mungu dho nari ro dho batiso chulu ri. Sese bi ro da nari goti le-ve Ferguson ma, ndidzá 4 kʉ ná nzø ma na vʉngʉeri ndima ba batiso.

“MUNGU DHO LE NJÍNJI BIDII NA NDIRIGOTI HWÈ NA NARI”

Cho tso dyangʉeni ná saa na, Bi 12 ddo 15, 1923 nǎ Dzamu dhi Munara dhongʉe ngbaribbai ma kpa øngʉe ndima dhó njudha ma, lod’radha dhi njí ma, asamble ma na thika nari løngʉe Wanafunzi wa Biblia ronga nari. Ri pongʉeri: “Ri njani wazi nari kʉ kutaniko nǎ ndrŭ kʉ . . . kpakpa kʉ ná udha na . . . Akobbari ko é tayari, ko njinjí bbo ndirigoti ko rá anzi Mungu dho ko njínji bidii na ndirigoti hwè na nari na cho 1924 djó ro.”

Cho 1924 ma ngʉe bbo na mana kʉ ná cho i Wanafunzi wa Biblia dho. Bí kʉ ná bi kana Beteli nǎ ngʉe ná le-djoi njingʉe njí Staten Island nǎ ngʉe ná ddikpa ngana. Fønga ngʉe chøchø kpadhó bbò bbagʉ nga Brooklyn nǎ ro. Cho 1924 na føga kpa ngʉ chi ná ø dza tso dyangʉeni dya ndirigoti ri kongʉe ngatsotso le-djoi tso gbani ddi ndirigoti hwè lo-i ra anzi nzá ri ro d’engʉe njini ná nga djolu.

Staten Island nǎ ngachidha dhi ekipe

a Mukristo dhó Maisha ndirigoti​—Lod’radha dhi njí.