Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

1923​—⁠Mengwaga e Lekgolo e Fetilego

1923​—⁠Mengwaga e Lekgolo e Fetilego

Morokami wa January 1 1923 o ile wa bolela gore: “Re letetše gore ngwaga wa 1923 e be o kgahlišago. Re na le tokelo e kgolo ya go botša batho ba ba gateletšegilego ditaba tše dibotse . . . le go ba bontšha gore dilo di tlo fetoga.” Ka ngwaga wa 1923 Barutwana ba Beibele ba ile ba leka go fetoša tsela yeo ba swarago diboka, dikopano le go bolela ditaba tše dibotse ka yona, gomme seo sa dira gore e be batee.

DIBOKA DI ILE TŠA DIRA GORE BA BE LE BOTEE

Khalentara yeo e nago le mangwalo le dinomoro tša dikopelo

Ngwageng woo mokgatlo o ile wa dira diphetogo tšeo di thušitšego Barutwana ba Beibele gore ba be le botee. Morokami o ile wa thoma go tšweletša ditlhaloso tša lengwalo leo go bego go boledišanwa ka lona bekeng yeo nakong ya seboka sa go rapela le go tumiša Jehofa. Go oketša moo, Barutwana ba Beibele ba be ba na le khalentara yeo e bego e na le mangwalo ao a tlago go ahlaahlwa bekeng e nngwe le e nngwe, gotee le kopelo yeo e ka opelwago nakong ya thuto ya motho ka noši le borapeding bja lapa.

Ge Barutwana ba Beibele ba be ba le dibokeng, ba be ba bolela ka “diphihlelo tša bona” tša tšhemong, ba bolela gore ke ka baka la’ng ba leboga Jehofa, ba opela goba ba rapela. Eva Barney yo a kolobeditšwego ka 1923 a na le mengwaga e 15, o gopola ka gore: “Ge o be o nyaka go tumiša Jehofa, o be o tla ema ka maoto ke moka wa bolela mantšu ao a swanago le gore, ‘Ke rata go leboga Morena ka baka la dilo ka moka tše dibotse tšeo a ntiretšego tšona.’” Bana babo rena ba bangwe ba be ba rata go tumiša Jehofa. Kgaetšedi Barney o tšwela pele ka gore: “Ngwanabo rena Godwin yo a godilego, o be a na le dilo tše dintšhi tšeo a bego a leboga Morena ka tšona. Eupša ge mosadi wa gagwe a bona ngwanabo rena yo a bego a swere seboka a se sa dudišega, o be a goga baki ya monna wa gagwe ganyenyane ke moka monna wa gagwe o tla dula fase.”

Phuthego e nngwe le e nngwe e be e e ba le thapelo e kgethegilego, e tumiša Jehofa le go bolela ka diphihlelo tša bona tša tšhemong, gatee ka kgwedi. Ge Morokami wa April 1, 1923 o hlalosa seboka se, o boletše gore: “Karolo e kgolo ya sona e swanetše go dirišetšwa go bolela ka diphihlelo tša tšhemong le go kgothatša bašomi. . . . Re dumela gore diboka tše tšeo di kgothatšago di tla dira gore Barutwana ba Beibele ba be le botee.”

Ngwanabo rena wa mogoeledi e lego Charles Martin yo a bego a na le mengwaga e 19, yo a tšwago Vancouver, Canada, o ile a holwa ke diboka tše. O boletše gore: “Mo ke moo ke ithutilego gona gore ke swanetše go bolela eng ge ke le tšhemong. Gantšhi batho ba be ba bolela ka diphihlelo tšeo ba di hweditšego ge ba be ba le tšhemong. Se se nthušitše gore ke tsebe gore nka bolela bjang ge ke le tšhemong le gore nka arabela bjang ge ke ganetšwa.”

GO YA TŠHEMONG GO ILE GWA DIRA GORE BA BE LE BOTEE

Bulletin ya May 1, 1923

“Matšatši a go ya tšhemong” a dirile gore Barutwana ba Beibele ba be le botee. Morokami wa April 1, 1923, o ile wa tsebiša gore: “E le gore re be batee mošomong o swanago . . . , Labobedi la May 1, 1923, le kgethilwe gore e be letšatši la go ya tšhemong. Ka morago ga moo, Labobedi le lengwe le le lengwe la mathomong a kgwedi . . . Morutwana yo mongwe le yo mongwe o be a swanetše go tšea karolo tšhemong.”

Barutwana ba Beibele ba baswa le bona ba be ba tšea karolo modirong wo. Kgaetšedi Hazel Burford, yo a bego a na le mengwaga e 16 ka nako yeo, o re: “Kgatišo ya Bulletin e be e na le dipoledišano tša mohlala tšeo re bego re swanetše go dula re di gopola. a Nna le rakgolo wa ka re be re tšea karolo ka mafolofolo medirong ye.” Kgaetšedi Burford o ile a makatšwa ke go ganetšwa ke motho yo a bego a nagana gore a ka se mo ganetše. O re: “Ngwanabo rena yo mongwe yo a godilego, o be a sa nyake ke boledišana le batho. Ka nako yeo ba bantšhi ba be ba sa tsebe gore Barutwana ba Beibele ka moka, go akaretša masogana le dikgarebe, ba swanetše go tšea karolo go ‘tumišeng leina la Jehofa.’” (Ps. 148:​12, 13) Eupša kgaetšedi Burford o ile a tšwela pele a bolela ditaba tše dibotse. O ile a ba a ya klaseng ya bobedi ya sekolo sa Gilead gomme ka morago a hlankela e le moromiwa kua Panama. Ge nako e dutše e eya, bana babo rena bao ba ile ba fetoša tsela yeo ba lebelelago ba baswa ka yona ge ba le tšhemong.

DIKOPANO DI ILE TŠA DIRA GORE BA BE LE BOTEE

Dikopano le tšona di ile tša dira gore bana babo rena ba be le botee. Tše dintšhi tša dikopano tše di be di na le matšatši a go ya tšhemong. Go swana le yeo e ilego ya swarelwa Winnipeg, Canada. Ka di 31 tša March, kopano ye e ile ya ba le “Lesolo le le Kgethegilego la Winnipeg,” moo batho ka moka bao ba bego ba tlile kopanong ba ilego ba laletšwa gore ba tšee karolo lesolong leo. Matšatšing a go swana le ao, go be go bolelwa le batho ba bantšhi e bile go e ba le mafelelo a mabotse. Ka di 5 tša August, batho ba e ka bago ba 7 000 ba ile ba ba gona kopanong kua Winnipeg. Yeo e bile palo e kgolo kudu ya batho bao ba ilego ba ba gona kopanong kua Canada go feta peleng.

Kopano e bohlokwa kudu ya batho ba Jehofa ka 1923 e be e swerwe kua Los Angeles, California ka di 18 go ya go di 26 tša August. Dibeke pele ga kopano go ile gwa ba le dipapatšo ka dikuranteng, le gona barutwana ba Beibele ba ile ba nea batho dipampišana tše fetago tše 500 000. Ba be ba kgomareditše le dilo tša go tsebiša batho ka kopano yeo godimo ga dikoloi.

Kopano ya Barutwana ba Beibele ka ngwaga wa 1923 yeo e bego e le Los Angeles

Ka Mokibelo wa di 25 tša August, Ngwanabo rena Rutherford o ile a nea polelo yeo e bego e bolela ka “Dinku le Dipudi,” moo a ilego a hlalosa gore “dinku” ke batho bao ba tlago go hwetša bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise. O ile a ba a nea le polelo a ba a bala le kgatišo yeo e bego e na le sehlogo seo se rego, “A Warning.” Polelong yeo o ile a bontšha gore go na le Bakriste ba maaka, a ba a kgopela ba dipelo tše di lokilego gore ba tšwe go “Babilona o Mogolo.” (Kut 18:​2, 4) Ka morago, barutwana ba Beibele bao ba nago le mafolofolo lefaseng ka moka ba ile ba phatlalatša dikopi tše dimilione tša kgatišo yeo.

“Se se be se tla dira gore bana babo rena ba be le botee”

Ka letšatši la mafelelo la kopano, batho ba fetago ba 30 000 ba ile ba kwa polelo ya phatlalatša ya ngwanabo rena Rutherford, yeo e bego e na le sehlogo seo se rego, “All Nations Marching to Armageddon, but Millions Now Living Will Never Die.” Ka ge barutwana ba Beibele ba be ba letetše gore go be le batho ba bantšhi, ba ile ba hiriša lepatlelo leo le bego le sa tšwa go agwa kua Los Angeles. Bana babo rena ba ile ba kgonthišetša gore batho ka moka ba kwa lenaneo ka go diriša di godiša modumo tšeo di bego di le nakong ka nako yeo. Ba bantšhi ba ile ba kwa lenaneo leo seyalemoyeng.

MODIRO WO O A GOLA

Ka ngwaga wa 1923, go ile gwa thoma go bonala kgolo, ge modiro wa go bolela ditaba tše dibotse o dirwa Africa, Europe, India, le South America. Kua India, ngwanabo rena, A. J. Joseph yo a bego a hlokomela mosadi wa gagwe le bana ba bona ba tshelelago o ile a thoma le go hlokomela modiro wa go gatiša ka leleme la Sehindi, Setamil, Setelugu, le Seurdu.

Ngwanabo rena William R. Brown le lapa la gagwe

Kua Sierra Leone, Barutwana ba Beibele e lego Alfred Joseph le Leonard Blackman ba ile ba ngwalela ntlokgolo ya kua Brooklyn, New York, ba kgopela thušo. Ba ile ba ba araba ka di 14 tša April, 1923. Ngwanabo rena Alfred o re, “Mokibelo o Mongwe bošego ke ile ka hwetša mogala woo ke bego ke sa o letela.” O ile a kwa lentšu leo le bolelelago godimo le re, “Na ke wena o ngwaletšego mokgatlo wa Watch Tower o kgopela bagoeledi?” Ngwanabo rena Alfred o ile a araba ka gore, “Ee ke nna.” Lentšu leo e be e le la Ngwanabo rena William R. Brown gomme o ile a re: “Ba rometše nna.” O be a fihlile letšatšing leo a etšwa Caribbean, a na le mosadi wa gagwe Antonia, le barwedi ba bona ba babedi e lego Louise le Lucy. Bana babo rena ga se ba tšea nako e telele pele ba ka kopana le ngwanabo rena Brown le lapa la gagwe.

Ngwanabo rena Alfred o tšwela pele ka gore: “Mesong e latelago nna le ngwanešo Leonard, re be re swere thuto ya Beibele ge monna yo mongwe yo motelele a tsena mojako. E be e le ngwanabo rena Brown. O be a rata therešo kudu e bile a na le mafolofolo moo a ilego a nyaka go nea polelo ya phatlalatša letšatši le le latelago.” Pele kgwedi e ka fela, ngwanabo rena Brown o be a sepedišitše dikgatišo ka moka tšeo a bego a tlile le tšona. O ile a hwetša dipuku tše dingwe gape tše 5 000, gomme ka moragonyana ke ge go šetše go nyakega dipuku tše dingwe. Eupša ngwanabo rena Brown o be a sa tsebje e le motho wa go rekiša dipuku. Mošomong wa gagwe ka moka bjalo ka mohlanka wa Jehofa yo a nago le mafolofolo, o be a diriša mangwalo ge a nea dipolelo, moo a ilego a feleletša a bitšwa Bible Brown.

Bethele ya Magdeburg ka bo 1920

Kua Germany, bana babo rena ba ile ba phetha ka gore ba huduge ofising ya lekala kua Barmen ka ge e be e le e nyenyane kudu. Le gona, ba be ba kwele gore mašole a France a tlo hlasela toropo yeo. Barutwana ba Beibele ba ile ba hwetša moago o mobotse kua Magdeburg, moo ba bego ba tlo kgona go gatiša dikgatišo go ona. Ka di 19 tša June, bana babo rena ba ile ba hudugela bethele e mpsha kua Magdeburg. Letšatši leo bana babo rena ba tsebišitšego ntlokgolo gore ba feditše go hudugela bethele e mpsha, dikuranta di ile tša tsebiša gore naga ya France e thopile toropo ya Barmen. Bana babo rena ba ile ba bona gore Jehofa ke yena a ba šegofaditšego le go ba šireletša.

George Young a na le kgaetšedi Sarah Ferguson (ka letsogong la go ja) le kgaetšedi ya gagwe

Kua Brazil, ngwanabo rena George Young, yo a sepetšego maeto a matelele a bolela ditaba tše dibotse, o ile a hloma ofisi ya lekala gomme a thoma go gatiša Morokami ka leleme la Sepotokisi. O ile a sepediša dikgatišo tše fetago tše 7 000 ka dikgwedi tše sego kae. Sarah Ferguson o be a thabile kudu ge ngwanabo rena Young a etela lapa la gagwe. Sa le a thoma go bala Morokami ka 1899, eupša ga se a ka a kgona go bontšha boineelo bja gagwe phatlalatša ka go kolobetšwa. Dikgwedi tše sego kae ka morago, kgaetšedi Ferguson le bana ba gagwe ba bane, ba ile ba kgona go tšea kgato ye e bohlokwa.

“GO HLANKELA MODIMO KA MAFOLOFOLO E BILE RE THABILE”

Ge ngwaga o fela, Morokami wa December 15, 1923 o ile wa hlalosa gore diphetogo tšeo di bilego gona tseleng yeo Barutwana ba Beibele ba swarago diboka, ba yago tšhemong ka yona le dikopanong, e dirile gore ba be le botee. Morokami woo o itše: “Re kgona go bona gore Barutwana ba Beibele. . . Ba na le tumelo e tiilego . . . A re ikemišetšeng go tšwela pele re dira modiro wo, le go hlankela Modimo re na le mafolofolo e bile re thabile, ngwageng o latelago wa 1924.”

Ngwaga wa 1924 le wona e be e tlo ba o kgahlišago go Barutwana ba Beibele. Bana babo rena ba Bethele ba be ba šoma ka thata lefelong leo le lego sehlakahlakeng sa Staten, yeo e lego kgauswi le ntlokgolo ya kua Brooklyn. Lefelo leo le leswa le ile la fetšwa go agwa mathomong a ngwaga wa 1924, le gona le ile la thuša bana babo rena gore ba be le botee le go bolela ditaba tše dibotse ka ditsela tšeo di bego di bonala di ka se kgonagale nakong e fetilego.

Bašomi ba go aga kua Sehlakahlakeng sa Staten

a Ga bjale kgatišo ye e bitšwa Pukwana ya Bophelo bja Rena le Bodiredi bja Bokriste.