Dža ko teksto

Dža ki sodržina

1923 — angleder šel berš

1923 — angleder šel berš

„OČEKUJNAJA o 1923 berš te ovel ohrabruvačko“. Akava pišinela sine ki Stražarsko kula taro 1 januari 1923 berš. „Isi amen bari čest te vakera e manušenge soj mučime kaj ka aven pošukar vremija“. Ko 1923 berš o Istražuvačija e Biblijakere kergje but važna promene ko pumare sostanokija, kongresija hem ki služba. A adava kergja te oven panda poviše ko jekhipe hem akava jekhipe maškar e Devleskere sluge panda postojnela.

O SOSTANOKIJA KERGJE TE OVEL POBARO JEKHIPE

Kalendari stihoncar hem broencar taro gilja

Adava berš, i organizacija kergja nesave promene te pomožinel e Istražuvačenge te oven ko jekhipe. Ki Stražarsko kula počmingje te ikljon komentarija kola so objasninena sine o stiho baši koleste so ka keren lafi adava kurko ko sostanok. Adava sostanok vikinela pe sine Sostanok baši molitva hem falba e Jehovaske kova so ikerela pe sine sekova kurko. Isto agjaar, o Istražuvačija e Biblijakere pečatinena sine kalendarija kote so sine pišimo o biblisko stiho koleske so ka kerel pe lafi sekova kurko ko sostanok. A bašo adava dive sine pišimo koja gili šaj te giljavel pe ki lično studija ili ko familijarno proučibe.

Ko adala sostanokija, o Istražuvačija e Biblijakere vakerena sine „svedoštvo“ kote so šaj sine te vakeren iskustvija tari služba, te vakeren soske tane blagodarna e Jehovaske, te giljaven gilja ili čak te molinen pe. I Iva Borni, jekh phen koja so krstingja pe ko 1923 berš ko 15 berš vakerela: „Ako mangea sine te de svedoštvo, valjani sine te ušte hem ko početok te vakere nešto sar ’mangava te blagodarinav e Gospodareske bašo sa o šukaripe so kergja mange‘“. Nesave phralja but mangena sine te vakeren asavke svedoštvija. I phen i Borni ponadari vakerela: „Jekh pophuro phral so vikinela pe Godvin sine le but bukja bašo so mangela sine te blagodarinel e Gospodareske. Ama keda leskiri romni ka primetinel kaj o phral so vodinela o sostanok počminela te nervirinel pe, ka cidel sine hari pe rome taro sako hem ov ka čhinavel sine te kerel lafi hem ka bešel“.

Jekh puti ko masek, sekova sobranie sine le posebno sostanok baši molitva hem baši falba e Jehovaske. Ki Stražarsko kula taro 1 april 1923 berš, bašo akava sostanok pišinela sine: „Ekvaš taro sostanok valjani te komentirinel pe, te vakerel pe iskustvo tari služba hem te ohrabrinel pe e objavitelen... Uverime siem kaj akala ohrabruvačka sostanokija ka keren o phralja hem o phenja te oven popaše“.

O Čarls Martin, jekh objaviteli taro Vankuver (Kanada), kole so sine le 19 berš sine le bari korist taro sostanokija. Ov palo but berša vakergja: „Ko akala sostanokija sikliljum so te vakerav keda ka ovav anglo nesavo udar. But puti nesave objavitelija ka vakeren sine pumare iskustvija tari služba džikote džana sine taro kher ko kher. Adava but pomožingja mange te džanav so te vakerav hem sar te odgovorinav ko različna prigovorija“.

O PROPOVEDIBE KERGJA TE OVEL POBARO JEKHIPE

Bilteni taro maj 1923 berš

Adava so sine organizirime „dive službake“ isto agjaar pomožingja e phralenge te oven ko jekhipe. Ki Stražarsko kula taro 1 april 1923 pišinela: „Te šaj te učestvujna zaedno ki služba... vtornik 1 maj 1923 tano organizirimo dive službake. Isto agjaar sekova prvo vtornik taro masek ka ovel dive službake. Sekova objaviteli taro sobranie valjani kobor so šaj te učestvujnel ki služba“.

Čak o terne Istražuvačija e Biblijakere džana sine ki služba. I Hejzel Barford kola so tegani sine la 16 berš, vakerela: „Ko Bilteni sine prezentacie (slično sar predlogija bašo razgovor) kola so valjani sine te pamtina len. a Zaedno me papoja but učestvujnaja sine ki služba“. Ama e phenja Barford sine la protivibe nekastar so na očekujngja. Oj objasningja: „Jekh phuro phral uporno vakergja mange kaj na valjani te kerav lafi e manušencar. Ko adava vreme nesave panda na haljovena sine kaj sa o Istražuvačija e Biblijakere, kote soj vklučime hem o terne murša hem džuvlja, valjani te falinen amare nebesno Stvoritele“ (Ps. 148:12, 13). Ama i phen Barford na otkažingja pe, ponadari da propovedinela sine. Oj sine ko dujto klasi tari škola Gilead hem služinela sine sar Misioneri ki Panama. Palo nesavo vreme o phralja promeningje pumaro stavi bašo terne so učestvujnena ki služba.

O KONGRESIJA KERGJE TE OVEL POBARO JEKHIPE

O kongresija isto agjaar pomožingje e phralenge te oven ko jekhipe. Ko but taro akala kongresija sine organizirime dive službake. Jekh taro asavke dive sine organizirimo ko Vinipeg (Kanada). Na primer ko 31 mart, ko kongres ko Vinipeg (Kanada), sarine so sine prisutna sine kanime te džan ki služba ki diz. Ko asavke dive službake panda bute manušencar kergja pe lafi hem sine but šukar rezultatija. Ko 5 avgust, ko jekh javer kongres so ikergja pe ko Vinipeg mislinela pe kaj otprilika panda 7.000 sine prisutna. Ko adava vreme prvo puti sine doborom prisutna ko jekh kongres ki Kanada.

O najvažno kongres so ikergja le e Jehovaskoro narodo sine ko 18-26 avgust 1923 berš ko Los Andželes (Kalifornija). O kurke angleder o kongres sine reklame ko novine bašo nastan hem o Istražuvačija e Biblijakere delingje poviše taro 500.000 pokane. Isto agjaar sine len plakate ko javno prevoz hem ko pumare vrdija te šaj te reklamirinen o kongres.

Kongres taro Istražuvačija e Biblijakere ko Los Andželes (1923)

Sabota, 25 avgust, o phral o Raterford ikergja o govor e temaja „Bakhre hem buznja“ kote so jasno vakergja kaj o „bakhre“ tane o pravedna manuša kola so ka živinen ko raj ki phuv. Ov isto agjaar ikergja govor kote so čitingja jekh rezolucija, koja so vikinela pe „Predupreduvanje“. Ki adaja rezolucija sine osudime o crkve taro hristijansko sveto a sa o iskrena manuša sine ohrabrime te ikljoven taro „Baro Vavilon“ (Otk. 18:2, 4). Pokasno o revna Istražuvačija e Biblijakere delingje milionja primerokija tari akaja rezolucija.

„Uverime siem kaj akala ohrabruvačka sostanokija ka keren o phralja hem o phenja te oven popaše“

Ko posledno dive taro akava kongres, poviše taro 30.000 džene šungje o javno govor taro o phral Raterford e temaja „Sa o narodija džana ko Armagedon, ama milionja so živinena akana nikogaš nane te meren“. Adaleske so očekujngje te aven but manuša, o Istražuvačija e Biblijakere lele ki kirija o nevo stadioni ko Los Andželes. Te šaj te šunen šukar, o phralja koristingje o ozvučuvanje e stadioneskoro, a adaja sine i najnevi tehnologija ko adava vreme. Isto agjaar but džene šungje i programa preku radio.

ŠIRINELA PE O DELO KO CELO SVETO

Ko 1923 počmingja but te propovedinel pe ki Afrika, Evropa, Indija hem ki južno Amerika. O Džozef tari Indija, iako grižinela pe sine ple romnjake hem ple šove čhavenge, ov pomožingja te oven publikacie ko čhibja hindi, tamil, telugu hem urdu.

O Vilijam Braun ple familijaja

O Istražuvačija e Biblijakere o Alfred Džosef hem o Lenard Blekmen tari Siera Leone, pišingje ko glavno sedište ko Bruklin (Njujork), te roden pomoš. Ko 14 april 1923 berš sine odgovorimo ki lengiri molba. O Alfred vakerela: „Jekh sabota kasno rakjate iznenadeno zvoningja o telefoni“. Adava sine o phral Viliam Braun kova so glasno pučlja le: „Tu li sian adava so pišingja ko glavno sedište hem rodingja pomoš službake?“ O Alfred odgovoringja: „Oja“. Tegani o Vilijam vakergja leske: „Epa ola man bičhalgje“. Ov adava dive reslja taro Karibi ple romnjaja e Antonijaja, hem ple duje čhaencar e Luisaja hem e Lusijaja. O phralja odma palo adava zapoznajngje pe e familijaja Braun.

O Alfred ponadari vakerela: „Džikote me hem o Lenard proučinaja sine i Biblija sar so keraja sekova kurko, ko udar alo jekh učo manuš. Adava sine o Viliam Braun. Ov sine doborom revno so manglja odma o javer dive te ikerel jekh javno govor“. Pohari taro jekh masek o phral Braun dengja sa o publikacie so lelja len pea. Palo adava resle leske panda 5.000 lila, ama na gelo but vreme dengja adala da lila. Sepak, o phral Braun na sine pendžardo sar nekoj so bikinela lila. Ov but berša revnosno služingja e Jehovaske hem ko celo adava periodi ko ple govorija sekogaš citirinela sine stihija hem adaleske o manuša počmingje te vikinen le Braun i Biblija.

O Betel ko Magdeburg okolu 1923 berš

Ki Germanija, o phralja odlučingje te selinen pe taro Betel so sine ko Barmen soske sine but tikno. Isto agjaar, šungje kaj i vojska tari Francija spreminela pe sine te napadinel i diz. O Istražuvačija e Biblijakere arakhle poviše zgrade ko Magdeburg kola so sine but šukar than pečatibaske literatura. Ko 19 juni, o phralja završingje pakujbaja i oprema bašo pečatibe hem javera bukja hem selingje pe ko nevo Betel ko Magdeburg. Jekh dive otkeda o glavno sedište sine izvestimo kaj završingje e selibaja, ko novine sine objavimo kaj i Francija khuvgja ki diz Barmen. O phralja ki akaja selidba dikhle sar dokaz bašo e Jehovaskoro blagoslov hem zaštita.

O Džordž Jang e Saraja Ferguson (desno) hem lakere phenjaja

Ko Brazil, o Džordž Jang, kova so but patujnela sine te šaj te propovedinel o šukar haberi, kergja podružnica hem počmingja te pečatinel i Stražarsko kula ki portugalsko čhib. Nekobore masekonge dengja poviše taro 7.000 publikacie. I Sara Ferguson but radujngja pe so ov alo ko Brazil. Oj čitinela sine i Stražarsko kula panda taro 1899 berš, ama nikogaš na sine la prilika te krstinel pe hem agjaar te sikavel kaj dengja lafi e Jehovaske kaj ka služinel leske. Nekobor masekija pokasno, i phen Ferguson hem lakere štar čhave konečno šaj sine te keren akaja važno buti.

„PONADARI DA REVNO HEM RADOSNO TE SLUŽINA E DEVLESKE“

Ko krajo taro berš, ki Stražarsko kula taro 15 dekemvri 1923 berš, sine pišimo sar o promene povrzime e sostanokoncar, e službaja hem e kongresencar vlijajngje upro Istražuvačija e Biblijakere. Adathe pišinela sine: „Šaj sine odma te dikhel pe kaj o sobranija... šukar duhovno napredujnena... Te spremina amen bašo panda poviše bukja hem ponadari da revno hem radosno te služina e Devleske ko javer da berš“.

O 1924 berš, sine isto agjaar but ohrabruvačko e Istražuvačenge. Masekoncar o phralja taro Betel više kerena sine buti ko jekh than ko Stejten Ajlend, kova so sine but paše dži ko glavno sedište ko Bruklin. Adala neve objektija sine završime ko početok taro 1924 berš hem ola kergje te oven ko jekhipe o phralja hem o phenja hem te širinel pe o šukar haberi ko način ko kova so na sine angleder vozmožno.

I grupa baši izgradba ko Stejten Ajlend

a Akana Amaro životo hem služba sar hristijanja — listija spremibaske.