Tshelela ga tsa ka teng

Tshelela ga molokologano wa tsa ka teng

HLOGOTABA YA GO TŠHUTIWA 42

Ayitsano o “Tikemisele go Theetsela”?

Ayitsano o “Tikemisele go Theetsela”?

“Mo mahlalefelo ya motho go le ya go tšwa legedimong . . . o tikemisele go theetsela.”—JAK. 3:17.

KOŠA 101 Go Bereka Ggoši re Mamarelanne

GO FO LEKISIWA a

1. Ke ntaba di ka re thathafela gore re theetsele?

 AYITSANO di fela di go thathafela mo o tshwanele o theetsele? Phela le Kgoši Dafita di yye dya mo makegela, byalo o yye a rapela Modimo a re: “Maka gore ke go theetsele di mpaba.” (Pis. 51:12) Dafita ke mo a mo nyaka ka matla ga Jehova. Le mo go le ka mokgonone, ka dinako tse dingwana Dafita ke mo di mo thathafela gore a theetsele fote le ga rune di fo ba ka mokgonone. Ke ntaba mara? Sa thoko, mokgwa wone wa go sa theetsele re ro wo yangwa. Sa mabedi, Sathane aa yetsele, o karakara ka matla gore a make gore re tšwe pateng go tshwana naye. (2 Makor. 11:3) Sa kararo, re dukulugele ke mokgwa wa go sa loka wa lefase lowa, “wa gore gana byalo wo bereka ga batho ba go sa theetsele.” (Maef. 2:2) Re sa fo llela go nyaka go hlula mokgwa wa rune wa go sinya mara di nyaka re karakare ka matla gore re hlule mokgwa wa go re kgahleletsa wo Diyabolo le lefase lowa ba wo berekisang gore re sa theetsele. Di nyaka re tikemisele go theetsela Jehova le bo a ba kgetiyeng gore ba be ga mayemo ya go lawola.

2. Anthe ba ra gore king mo ba re “tikemisele go theetsela”? (Jakobo 3:17)

2 Bala Jakobo 3:17. Mo Jakobo ba mo hlohletsela gore a ngwale mantsu ya mangwana o yitseri, batho ba go hlalefa ba “tikemisele go theetsela.” O fo nagana gore mantsu yane ma ra gore king. Di nyaka re tikemisele go theetsela bo ba gore Jehova o ba neyye matšhika ya gore ba lawole re sa tšhofe ke motho. Ke nnete gore Jehova aa yemela gore re theetsele motho wa gore o re kgopela gore re phagele melawo Yage ku kgole.—Meber. 4:18-20.

3. Ke ntaba Jehova a sa yi tseye ka gonyana taba ya gore re theetsela bo ba go ba le matšhika ya go lawola?

3 Re ka fo kwa di fefoga go theetsela Jehova go phala go theetsela batho. Phela Jehova o dula a re yetetsa ka mokgwa wa go hloka selabi. (Pis. 19:7) Mara bo ba nang le matšhika ya go lawola a baa felegelela. Le mo go le ka mokgonone, Papa wa rune wa ku legedimong o neyye babelegi, ba mmušo le bagolo matšhika ya go lawola. (Diy. 6:20; 1 Mathes. 5:12; 1 Pet. 2:13, 14) Mo re ba theetsela di fo tshwana le mo re theetsela Jehova. Tla re boneneng gore re ka ba theetsela ka mokgo mang batho bo Jehova a ba neyyeng matšhika ya go lawola le mo ka dinako tse dingwana go ka sa be moroba go yamogela le go latelela tso ba re yetetsang ka tsona.

THEETSELA BABELEGI BAGO

4. Ke ntaba bana ba go tlala ba sa theetsele babelegi ba bona?

4 Bo ba gore ba sa gola ba phela le dithaka tsa bona tsa “go sa theetsele babelegi.” (2 Thim. 3:1, 2) Ke ntaba ba go tlala ba bona ba sa theetsele? Ba bangwana ba tseya gore babelegi ba bona baa timakisanya. Babelegi ba nyaka gore bana ba bona ba make dilo tsa gore le bona di ya ba šita. Ba bangwana ba tseya gore tso babelegi ba bona ba ba yetetsang ka tsona ke tsa mong botalatala, a di gelepe ka selo kela di šupetsa gore ba tiyisa letsogo ka matla. Mo nkare o sa gola, ayitsano o fela o tikwa ka mokgonone? Ba go tlala ba kwa di ba roba gore ba make tso Jehova a di hlayang tsa gore: “Theetselaneng babelegi ba lune ka taba la gore ke tso Morena a di nyakang fote di lukiye.” (Maef. 6:1) Mara king so se ka go gelepang gore o make ka mokgonone?

5. Luka 2:46-52 yi re Jeso ne a theetsela babelegi bage, king so se makang gore taba yone go be ye kgolo?

5 O ka tšhuta mokgwa wa gabutši ka matla wa go theetsela ga Jeso. (1 Pet. 2:21-24) Ke mo go le motho wa gore o yenele mara a na le babelegi ba gore a baa yenela. Mara Jeso o yye a thanaka babelegi bage le mo ba fela ba kekemisa go gongwana fote le mo ka dinako tse dingwana ba sa mo kwisisi. (Ek. 20:12) Lebelela tso di yyeng dya makega mo Jeso a sa na le 12 ya mengwaga. (Bala Luka 2:46-52.) Jeso o yye a ya le babelegi bage Jerusalema mara mo ba šele ba boyela gaye a sanka ba di bona gore Jeso o šele nthago. Ke nnete gore Josefa le Mariya ke bona bo ne ba tshwanele ba bone gore bana ba bona ba felele mo ba boyela gaye ka nthago ga monyanya. Mo Josefa le Mariya ba feleletsa ba krayye Jeso, Mariya o yye a mo solela tso a di makiyeng! Phela hala Jeso a di nyakiye nke a f’lo ba le sekokonono a re a baa mo tshwara gabutši. Mara, o yye a fetola babelegi bage a sa thathafe fote a šupetsa gore wa ba hlompa. Mara Josefa le Mariya ne “ba sa kwisisi tso a ba botsang tsona.” Le mo go le ka mokgonone, Jeso a sanka a ‘lisetsa go ba hlompa.’

6-7. King so se ka gelepang bo ba gore ba sa gola gore ba theetsele babelegi ba bona?

6 Lune ba gore le sa gola, ayitsano di ya le thathafela go theetsela babelegi ba lune mo ba kekemisa go gongwana kela mo ba sa kwisisi se sengwana ka lune? King so se ka gelepang? Sa thoko, nagana gore Jehova o tikwa byang. Bhayibele yi re mo o theetsela babelegi bago, “tsotsone di jabodisa Morena.” (Makol. 3:20) Jehova wa di tšiba gore ka dinako tse dingwana babelegi bago go na le so ba ka sa se kwisising ho gago kela ba beya molawo wa gore a di lula go wo theetsela. Mara mo o kgeta go ba theetsela, o maka gore a jabole la go sa hlayisegi.

7 Sa mabedi, nagana gore babelegi bago bona ba tikwa byang. Mo o theetsela babelegi bago, o maka gore ba jabole ba boye ba go tshepe. (Diy. 23:22-25) Le wene o ko fo kwa o mamarelanne nabo ka matla. Mogageru ye mongwana ye ba reng ke Alexandre wa go tšwa Belgium o re, “Ga go tlala, mo ke thomisa go theetsela tso babelegi baka ba nkgopelang tsona, re napa re mamarelana fote re šala re jabodiye.” b Sa kararo, o fo nagana gore mo o ka fo theetsela gana byalo tsotsone di nyoko hakolla wene ka motshwana. Paulo, wa gore o dula ku Brazil o re, “Taba ya gore ke theetsela babelegi baka yi n’gelepiye gore di be lula go theetsela Jehova le ba bangwana ba gore ba na le matšhika ya go lawola.” Lentsu la Modimo le ya hlaya gore king selo se segolo so se makang gore re theetsele babelegi ba rune. Le re: “Dilo di nyoko go sepelela gabutši mo o maka ka mokgonone fote o nyoko phela nako ya go lefa ho lefaseng.”—Maef. 6:2, 3.

8. Ke ntaba ba go tlala ga bo ba gore ba sa gola ba kgetiye go theetsela babelegi ba bona?

8 Ba go tlala ga bo ba gore ba sa gola ba di bonne gore dilo di ba sepelela gabutši mo ba theetsela. Luiza wa gore o dula ku Brazil le yene ne di mo thathafela go kwisisa taba ya gore ke ntaba di tsere nako gore ba mo rekele fowunu. O yye a yi beya ka gore, mose batho ba go tlala ba gore ke dithaka tsage ba natso difowunu. Mara o di bonne gore gabutšibutši babelegi bage ke mo ba mo phonisa ga tsa go tlala. Gana byalo o re, “Ke ya di bona gore mo ke theetsela babelegi baka, a di rele gore ba fo nthibelela ga se sengwana le se sengwana mara ba nlogolla le ga gore nka tšhoga ke potlomele.” Mogageru wa mosadi wa gore o sa gola ye ba reng ke Elizabeth wa gore o tšwa ku United States, le yene taba ya go theetsela babelegi bage ka dinako tse dingwana yi fela yi mo hlupa. Mo a hlatolla o re, “Mo ke fela ke sa yi kwisisi nyana gabutši taba ya gore ke ntaba babelegi baka ba beya molawo, ke fo dula fase ka ghayela ka nako yo melawo ya bona yi yyeng ya tšhireletsa ku nthago.” Monica wa gore o dula Armenia o re, dilo di dula di mo sepelela gabutši mo a theetsela babelegi bage go phala mo a fo phihla molala a sa ba theetsele.

THEETSELA “BO BA YETANG MAHLONG”

9. Batho ba go tlala ba fo re king nje ka go theetsela molawo?

9 Batho ba go tlala ba re di gabutši go ba le ba go lawola ba mmušo fote ba ka fo theetsela ye mengwana ya melawo yo “bo ba yetang mahlong” ba mmušo ba yi beyang. (Marom. 13:1) Mara batho bone ba re ba ka sa theetsele melawo ya gore a ba kwane nayo kela ya go šupetsa go sa naganelane. Mo re beyisa, lebelela taba ya go patela methelo. Ga naga ye nngwana ku Yuropo batho ba go tlala ba yema le taba ya gore, “a di hlupe mo re sa patele methelo mo nkare a go na go naganelana.” Ka taba la tsotsone, bo ba dulang ga nagana yonone a ba patele methelo ka mokana ga yona yo ba go lawola ba mmušo ba nyakang gore ba patele.

Josefa le Mariya ba re tšhutisa ying mo di tla ga taba ya go theetsela? (Lebelela direle 10-12) c

10. Ke ntaba re theetsela le melawo ya gore a re kwane nayo?

10 Bhayibele yi yi beya lekgwaying gore memmušo ya batho ya gore yi šuhla mohlupego yi lawola ke Sathane fote go nyoko fela ka yona go se botala. (Pis. 110:5, 6; Mmo. 8:9; Luk. 4:5, 6) Fote yi hlaya gore, “mo re lwa nabo re lwa le Modimo.” Tsa gana byalo, Jehova o dumelele bo ba go lawola gore ba tšwe ba tshwere gore dilo di thogo sepela ka letheto fote o nyaka gore re ba theetsele. Byalo, di nyaka re neyeneng “ye mongwana le ye mongwana so se mo tshwaneleng,” go tshwana le mothelo, go hlompa le go theetsela. (Marom. 13:​1-7) Ba bangwana re ka tseya molawo go le mong sejumbha, taba ya go sa naganelane kela go le taba ya gore yi nyaka re fo dulela go theetsela. Mara re theetsela bo ba go lawola ba mmušo ka taba la gore Jehova o re re make ka mokgonone mo nkare a ba re kgopele gore re sinye melawo yage.—Meber. 5:29.

11-12. Josefa le Mariya ba makiye ying gore ba theetsele molawo fote maphomela go yye gwa ba mafeng? (Luka 2:1-6) (Lebelela le dithombhe.)

11 Re ka tšhuta ga mošupetso wa Josefa le Mariya ba gore ne ba tikemisele go theetsela bo ba yetang mahlong ba mmušo le mo ne di thathafa go maka ka mokgonone. (Bala Luka 2:1-6.) Mo Mariya a na le gana hala ga nkokwane ya dikgwedi a yimme, yene le Josefa ba yye ba lebana le ntshitshire ya go liketsa taba ya bona ya gore baa theetsela. Aghostosi wa gore ne a lawola Roma ka mokana ga yona o yye a beya molawo wa gore batho ba tshwanele ba ye mo ba goleleng gore ba ba ngwadise. Ke mo di nyaka gore Josefa le Mariya ba ye Bhetlelehema, ga gore ke leyeto la go lekana 150 ya dikhilomitha ba kene ba kalama dithaba ba di phologa. Phela a di nyake ba ro re hlayisela gore ga Mariya leyeto lone ne go nyoko ba mong ntshitshire. Di ka makega gore ne ba šekedisa ke taba ya Mariya le ngwane wa gore aa soko belegiwa. Gore ba nyoko bona ba makiye byang bana ba tšhuwana mo a ka fo tshwara ke lešoko ba sa le tseleng? Phela re sa lebale gore o rwele Mesiya wa gore o tshepisiwwe. Ayitsano tsotsone ne di ka maka gore ba tshile molawo wa mmušo?

12 Josefa le Mariya a sanka ba lisetsa seyemo sa bona se ba kutšetsela gore ba sa theetsele molawo. Jehova o yye a yi rufa la go sa hlayisegi taba ya bona ya go theetsela. Mariya o yye a segela Bhetlelehema a le gabutši, a belega ngwana wa gore o philegiye gabutši fote tsotsone di yye dya gelepa gore go makege seporofeto sa Bhayibele!—Mmik. 5:2.

13. Taba ya gore re ya theetsela yi ka yama magageru ka mokgo mang?

13 Mo re theetsela bo ba yetang mahlong ba mmušo tsotsone di nyoko re berekela dya boya dya berekela le ba bangwana. Ka mokgo mang mara? Re ka sa tsoge re wolodiwwe ka taba la go sa theetsele molawo. (Marom. 13:4) Mo re theetsela ba mmušo ba nyoko di bona gabutši gore Dihlatse Tsa Jehova ke batho ba go ba le tsebe. Mo re beyisa, mengwaganyana ya go fela ku Nigeria, masole ma yye ma kena Holong ya Mmušo ka nako ya mogahlano wa phutego ma nyakana le batho ba gore a ba nyake go patela methelo. Mara ye mogolo wa masole o yye a botsa masole yane gore ba tloge ke mokane a hlaya gore: “Dihlatse Tsa Jehova a di make tsa go sa patele methelo ya tsona.” Ka moka nako mo re latelela melawo, tsotsone di maka gore Dihlatse Tsa Jehova di be le lebitso la gabutši—la gore le nyoko tšhireletsa magageru letšatši le lengwana.—Mat. 5:16.

14. King so se gelepiyeng mogageru ye mongwana wa mosadi gore a “tikemisele go theetsela” bo ba go ba le matšhika ya go lawola?

14 Ka dinako tse dingwana re ka fo kwa di re tshwatisa go theetsela bo ba yetang mahlong ba mmušo. Mogageru wa mosadi ye ba reng ke Joanna wa gore o dula ku United States o re, “Tsa go theetsela ne go le ntshitshire ye kgolo ho gaka ka taba la gore ba mutši wa geru ba yye ba tshwariwa bošidi ke bo ba yetang mahlong ba mmušo.” Mara Joanna o yye a karakara ka matla gore a tšhentšhe ka mokgo ne a nagana ka gona. Sa thoko, o yye a lisetsa go bala tso ba di tšhelang ga inthanete tsa gore di maka gore a nape a sa sa nyaka go kwa le mong selo ka bo ba go lawola ba mmušo. (Diy. 20:3) Sa mabedi, o yye a rapela Jehova gore a mo gelepe a tshepele gage, a sa tshepele ga memmušo ya batho gore yi nyoko maka se sengwana gore go kawonege. (Pis. 9:9, 10) Sa kararo, o yye a bala dihlogotaba tsa gore di ga dikgatiso tsa rune tsa go bolabola ka taba ya go sa kenakene ga tsa lefase. (Joh. 17:16) Gana byalo Joanna o re, ka taba la go hlompa le go theetsela ba go lawola ba mmušo tsotsone di mo šiyye a kgibiye fote a kgotsofele.

THEETSELA MO MOKGAHLO WA JEHOVA WO RE YETETSA

15. Ke ntaba ka nakwenngwana di ka re thathafela go theetsela tso mokgahlo wa Jehova wo re yetetsang ka tsona?

15 Jehova o ro fawa barena mo a re “theetselaneng bo ba gore ba le yeta mahlong” ka phutegong. (Maheb. 13:17) Le mo yi le gore Moyetamahlong wa rune Jeso o felegelele mara magageru ya a ma kgetiyeng gore ma yete mahlong ho lefaseng a maa felegelela. Go ka ba ntshitshire gore re ba theetsele ka matlamatla mo ba re re make selo sa gore a re nyake go se maka. Petro wa lepostola le yene di yye dya mo makegela tsa gore a sa nyake go theetsela. Nakwela lengeloyi le botsa Petro gore a je phoolwane ya gore ka tlase ga Molawo wa Moše ne yi sa yela o yye a gana go yi ja—aa gana ga ggoši mara ga kararo! (Meber. 10:9-16) Anthe ke ntaba a ganne? Taba yo ba mmotsang yona gage ne yi sa kwale. Ke mo a tlwayele go maka dilo ka mokgwa wa gore a wo sipidisane le wowa wa nyuwane. Mo nkare Petro di yye dya mo thathafela go theetsela mo a yetetsa ke lengeloyi la gore le felegelele, a di makatse mo ka dinako tse dingwana le rune di re thathafela go theetsela mo batho ba go sa yenela ba re yetetsa!

16. Pawulo wa lepostola nke a f’lo tseya tso ba mmotsang gore a di make di sa kwagale, mara o yye a maka ying? (Mebereko 21:23, 24, 26)

16 Pawulo wa lepostola ke mo a “tikemisele go theetsela” le mo a yetetsiwa ka tsa gore o kwa nkare di šupetsa go sa hlalefa. Makreste ya Majuda ma yye ma kwelela mabarebare ka Pawulo, ya gore o tšhomayelela batho gore ba “kgeloge ga Molawo wa Moše” fote aa wo hlompe. (Meber. 21:21) Banna ka babedi ba Makreste ba gore ba šele ba gudiye ba ku Jerusalema ba yye ba yeletsa Pawulo gore a tseye kanne ya banna a ye nabo tempeleng fote a ye a make mmereko wa go tiyedisa go šupetsa gore o latelela Molawo. Mara Pawulo ke mo a di tšiba gore Makreste ke mo ma sa sa le ka tlase ga Molawo wone. Fote ke mo a sa sinya selo le ka go twii. Le mo go le ka mokgonone, Pawulo o yye a fo theetsela ka nako yonone. Ke mokane “ka motshwana wa gona Pawulo a tseya banna bala ba ya ba hlapa.” (Bala Meber. 21:23, 24, 26.) Taba ya Pawulo ya gore o yye a theetsela yi yye ya maka gore ba mamarelane go be selo ka ssoši.—Marom. 14:19, 21.

17. Re tšhuta ying ga tso Stephanie a gahlanneng natso?

17 Mogageru wa mosadi ye ba reng ke Stephanie di yye dya mo thathafela go yamogela sepheto so se segeleleng ke mogageru ye mongwana wa gore o neyiwwe mmereko wo mogolo ga naga ya bona. Mogageru yene wa mosadi le monnage ne ba bereka ga mogoba wa batho ba go bolabola mmolabolo wa gore a yi wa bona fote ba jabolela mmereko wa bona. Ke mokane ofisi ya lekala yi yye ya re mogoba wone wo fo tšwa wo yemme, tsotsone dya maka gore mogageru yene wa mosadi le monnage ba ba busetse ga phutego ya gore ba bolabola mmolabolo wa bona. Stephanie o re, “Tsotsone ne di nkgongwetsiye ka matla. Ne ke sa nagane gore le ga mmolabolo wa geru go hlokega gore re gelepe ka matla.” Le mo go le ka mokgonone, o yye a fetsa ka gore a thege taba yowa ya nyuwane. O re, “Mo nako yi kene yi ya, ke yye ka di bona gore sepheto sowa ke sa go šupetsa mong go hlalefa. Re yye ra ba babelegi ba bana ba go tlala ka ho phutegong ba gore a ba na mašaga ka ho nneteng ya Modimo. Ke tšhuta Bhayibele le mogageru wa mosadi wa gore o buyye, ne a šele a bata. Fote gana byalo ke na le nako ya go tlala ya go tšhuta Bhayibele ke ntoši.” O tokegele ka gore, “Ke na le lekwalo la go yela ka taba la go fo re ke makiye so nka se kgonang gore ke be motho wa go theetsela.”

18. Mo re theetsela, tsotsone di ka re berekela ka mokgo mang?

18 Phela le rune re ka tšhuta go theetsela. Jeso o “tšhutiye go theetsela le mo a kene a hlupegisiwa.” (Maheb. 5:8) Go fo tshwana le Jeso, le rune ga go tlala re tšhuta taba ya go theetsela mo re lebanne le seyemo sa go thathafa. Mo re beyisa, mo bolwele bya go sabalala bya COVID-19 bo sa thomisa ke mokane ba re kgopela gore re sa sa gahlana Diholong Tsa Mmušo fote le tšhomong re sa sa le beya, ayitsano di yye dya go thathafela go theetsela? Ke nnete gore go theetsela go yye gwa go tšhireletsa gwa boya gwa maka gore phutego yi mamarelane fote yi jabodise Jehova. Ka mokana ga rune mo re yitsa, re tikemisele go theetsela se sengwana le se sengwana so ba re botsang ka dinako tsa motšhatšhamelo wo mogolo. Phela mo re theetsela ka mokgonone re nyoko tiphonisa!—Jobo 36:11.

19. Ke ntaba o nyaka go theetsela?

19 Re tšhutiye gore mo re theetsela re nyoko rufiwa la go sa hlayisegi. Mara re kgeta go theetsela Jehova ka taba la gore re mo nyaka ka matla fote re nyaka go mo jabodisa. (1 Joh. 5:3) Re ka sa di kgoni go patela Jehova ga dilo ka mokana ga tsona tso a re makeleng. (Pis. 116:12) Mara re ka di kgona go mo theetsela re boya re theetsela bo ba nang le matšhika ya go re lawola. Mo re theetsela re šupetsa gore re hlalefiye. Fote ba go hlalefa ba jabodisa pelo ya Jehova.—Diy. 27:11.

KOŠA 89 Theetsela, o di Make o Thogo Rufiwa

a Ka taba la gore a re ya yenela, ka dinako tse dingwana ka mokana ga rune di ya re thathafela go theetsela le mo ye a re yetetsang a na le matšhika ya gore a make ka mokgonone. Hlogotaba yowa, yi nyoko petapeta ka taba ya gore di ba berekela ka mokgo mang bo ba gore ba theetsela babelegi ba bona, “bo ba yetang mahlong” le magageru ya ma yetang mahlong phutego ya Sekreste.

b Gore o thogo bona ka mokgo o ka bolabodisanang le babelegi bago ka melawo ya gore o kwa di se lula gore o yi theetsele, lebelela hlogotaba ya gore “Nka Bolabodisana Byang le Babelegi Baka ka Melawo yo ba yi Beyyeng?” ga jw.org.

c HLATOLLO YA SETHOMBHE: Josefa le Mariya ba theetsele molawo wa Kesara wa gore ba ye ba ngwadise ku Bhetlelehema. Makreste lekgono ma theetsela molawo wa pata, ma patela mothelo fote ma theetsela tso mmušo wo ma pasopisang ka tsona gore ma dule ma philegiye.