1. Soske šaj te ovel amenge pharo te ova poslušna?

 DALI ponekogaš tuke pharo te ove poslušno? E careske e Davideske sine, adaleske molingja e Devle: „Bajrar ki mande želba te kerav tli volja“ (Ps. 51:12). O David mangela sine e Jehova. Sepak, ponekogaš sine leske pharo te ovel poslušno, adava tano slučaj amencar da. Soske? Jekh pričina tani adaja so nasledingjem i pogrešno želba te ova neposlušna. Dujto buti, o Satana celo vreme probinela te čhivel amen te bunina amen protiv o Devel, isto sar so kergja ov (2. Kor. 11:3). Hem trito, živinaja ko sveto kote so isi buntovno stavi, o „duho kova so akana vlijajnela ko neposlušna čhave“ (Ef. 2:2). Adaleske mora but te trudina amen na samo te borina amen protiv amare grešna želbe, nego hem protiv o pritisok taro Satana hem taro akava sveto so kerena le upri amende te šaj te ova neposlušna. Amen mora te trudina amen te ova poslušna e Jehovaske hem okolenge kaske so ov dengja avtoriteti.

2. So značinela „spremno te šuna“? (Jakov 3:17).

² Čitin Jakov 3:17. O Jakov sine vodimo taro duho te pišinel kaj o mudra manuša tane „spremna te šunen“. So značinena akala lafija? Amen valjani te manga te šuna okolen kaske so o Jehova dengja odredeno avtoriteti hem adava te kera le spremno. Džangjola pe, o Jehova na očekujnela amendar te ova poslušna nekaske so rodela amendar te na ikera amen ko leskere zapovedija (Apo. 4:18-20).

3. Soske e Jehovaske tano važno te ova poslušna okolenge kaske so ov dengja avtoriteti?

³ But puti amenge polokho te ova poslušna e Jehovaske, nego nesave manušeske. Adava tano agjaar adaleske so o Jehova sekogaš dela amen sovršeno vodstvo (Ps. 19:7). Ama  nane isto e manušencar kolen so isi nesavo avtoriteti adaleske so nane sovršena. Sepak, amaro nebesno Dad dengja odredeno avtoriteti e roditelenge, e vlastenge hem e starešinenge (Izr. 6:20; 1. Sol. 5:12; 1. Pet. 2:13, 14). Keda siem poslušna lenge adalea siem poslušna e Jehovaske. Akana te dikha sar šaj te ova poslušna e manušenge kolenge so o Jehova dengja nesavo avtoriteti, iako ponekogaš amenge pharo te prifatina hem te ova poslušna ko upatstvija so dena len.

4. Soske but čhave na šunena ple roditelen?

⁴ O terne avdive dikhena sar javera terne na šunena pumare roditelen (2. Tim. 3:1, 2). Soske but lendar nane poslušna? Nesave mislinena kaj lengere roditelija tane licemerna adaleske so vakerena lenge te keren nešto so ola korkori na kerena. A javera mislinena kaj o sovetija taro lengere roditelija tane staromodna, nane praktična ili but stroga. Ako sian terno, dali tu da nekogaš mislingjan agjaar? Butenge tano pharo te ikeren pe ki e Jehovaskiri zapoved: „Šunen tumare roditelen sar soj e Gospodareskiri volja, soske adava tano pravedno“ (Ef. 6:1). So šaj te pomožinel tuke te kere adava?

5. Soske o Isus tano najšukar primer baši poslušnost? (Luka 2:46-52).

⁵ Šaj but te sikljove baši poslušnost taro Isus kova soj najšukar primer bašo adava (1. Pet. 2:21-24). Ov sine sovršeno manuš, a sine le nesovršena roditelija. Ama o Isus poštujnela sine ple roditelen čak keda kerena sine greške hem keda pogrešno haljovena le sine ko nesave prilike (2. Moj. 20:12). Te dikha so slučingja pe keda e Isuse sine le 12 berš. (Čitin Luka 2:46-52.) Keda iranena pe sine taro prazniko taro Erusalim, o Josif hem i Marija primetingje kaj o Isus na sine lencar. Džangjola pe, lengiri odgovornost sine te proverinen dali sa lengere čhave tane ki grupa kolaja so patujnena sine. Ama keda o Josif hem i Marija ko krajo arakhle e Isuse, i Marija le kergja krivo kaj kergja lenge problemija. O Isus šaj sine lokheste te vakerel lake kaj nane ko pravo. Namesto adava adalea sar odgovoringja ple roditelenge sikavgja kaj poštujnela len. Ama o Josif hem i Marija na halile so značinena adala lafija. Sepak, o Isus ponadari da sine lenge poslušno.

6-7. So šaj te pomožinel e ternenge te oven poslušna pumare roditelenge?

⁶ Ternalen, dali ponekogaš tumenge pharo te šunen tumare roditelen keda ola grešinena ili na haljovena tumen? Ako oja, so šaj te pomožinel tumenge? Prvo, razmislinen sar osetinela pe o Jehova. I Biblija vakerela keda šunena tumare roditelen, kerena adava so „mangela o Gospodari“ (Kol. 3:20). O Jehova džanela kaj ponekogaš tumare roditelija nane te haljoven tumen ili ka čhiven tumenge pravilija kola so nane te oven tumenge lokhe te šunen len. Ama keda birinena te šunen len čak ko asavke situacie, tegani radujnkerena e Jehova.

⁷ Dujto, razmislinen sar osetinena pe tumare roditelija. Keda šunena tumare roditelen adalea radujnkerena len hem isi len pobari doverba ki tumende (Izr. 23:22-25). Adava isto agjaar ka kerel te oven lencar popaše. Jekh phral tari Belgija kova so vikinela pe Aleksandar vakerela: „Keda počmingjum te šunav mle roditelen tegani uljum lencar popaše hem siem sine poradosna“. b Trito, adava so ka oven poslušna tumare roditelenge akana, ka pomožinel tumenge ki idnina. O Paulo taro Brazil vakerela:  „Adava so sikliljum te ovav poslušno mle roditelenge pomožingja mange te ovav poslušno e Jehovaske hem e javerenge so isi len avtoriteti“. Ko e Devleskoro Lafi isi jekh but važno pričina soske valjani te oven poslušna tumare roditelenge. Adathe pišinela: „Te šaj te ovel tuke šukar hem te ačhove but vreme ki phuv“ (Ef. 6:2, 3).

8. Soske but terne birinena te šunen pumare roditelen?

⁸ But terne dikhle kaj tano bašo lengoro šukaripe te oven poslušna. I Luiza taro Brazil, kola so isi 16 berš, sine lake pharo te haljovel soske lakere roditelija na dozvolingje lake nesavo vreme te ovel la telefoni, iako lakere vrsnikon sine len telefoni. Ama tegani oj halili kaj lakere roditelija adalea zaštitinena la. Akana oj vakerela: „Adava so sium poslušno mle roditelenge na phandela me vasta, nego adava šaj te spasinel mlo životo isto sar jekh zaštitno pojas“. E Elizabetake taro SAD, kola so isi 18 berš, ponekogaš lake pharo te šunel ple roditelen. Oj vakerela: „Keda na haljovava celosno soske mle roditelija čhivena nesave pravilija tegani setinava man ko situacie keda lengere pravilija zaštitingje man“. I Monika tari Ermenija, kola so isi 17 berš, vakerela kaj sekogaš sine poradosno keda šunela sine ple roditelen nego keda na šunela len sine.

9. So mislinena but džene bašo adava te ova poslušna e zakoneske?

⁹ But džene priznajnena kaj tano šukar so isi svetovna vlade hem kaj valjani te šuna barem nesave zakonija so dena adala vlade (Rim. 13:1). Ama adala ista manuša na mangena te šunen o zakonija so na svidžinena pe lenge ili kola so mislinena kaj nane pravedna. Na primer, razmislin bašo adava te platinel pe danok. Ki jekh evropsko phuv but manuša mislinena kaj „tano ispravno te na platinel pe danok ako mislinela pe kaj nane fer“. Adaleske nane čudno so ki adaja phuv o manuša na platinena sa o danokija kola so i vlada rodela lendar.

10. Soske siem poslušna ko nesave zakonija, čak keda amenge pharo?

¹⁰ I Biblija vakerela kaj o manušikane vlade anena muke, kaj o Satana vladinela lencar hem kaj panda hari ka oven uništime (Ps. 110:5, 6; Prop. 8:9; Luka 4:5, 6). Isto agjaar vakerela amenge kaj „okova so protivinela pe baši nesavi vlast protivinela pe bašo adava so o Devel dozvolingja“. Akanaske, o Jehova dozvolinela te postojnen o manušikane vlade te šaj te ovel redo hem očekujnela amendar te šuna len. Adaleske mora te šuna i biblisko zapoved: „Den sekaske adava so pripadinela“, kote soj vklučime o danokija, o poštovanje hem i poslušnost (Rim. 13:1-7). Šaj te mislina amenge kaj nesavo zakoni nane praktično, nane fer hem kaj  ka koštinel amen but ako siem poslušna. Ama, amen šunaja e vlasten soske o Jehova rodela te šuna len sa džikote na rodena te kera nešto protiv leskere zapovedija (Apo. 5:29).

11-12. Sprema Luka 2:1-6, so kergje o Josif hem i Marija te šaj te oven poslušna e zakoneske, hem savo sine o rezultati? (Dikh hem i slika.)

¹¹ Šaj but te sikljova taro primer e Josifeskoro hem e Marijakoro kola so sine spremna te šunen e vlasten čak keda na sine lenge lokho. (Čitin Luka 2:1-6.) Keda i Marija sine ko enjato masek khamni, o Avgust, o Rimsko imperatori zapovedingja ki celo Rimsko teritorija te kerel pe popis. Adaleske o Josif hem i Marija valjangje te džan ko Vitleem kova so sine dur 150 kilometrija a ko drumo sine but bregija. Adava drumo ni hari na sine lokho, posebno e Marijake. Ola sigurno sekirinena pe sine ma te slučinel pe nešto laja ili e bebea džikote sine ko drumo. So ako astarena la o dukha? Sepak, ko vogi phiravela sine e bebe kova so valjani sine te ovel o Mesija. Dali akava šaj sine te ovel lenge opravduvanje te na šunen o zakoni?

¹² Iako e Josife hem e Marija sine len šukar pričine te sekirinen pe, sepak ola sine poslušna ko adava zakoni. O Jehova blagoslovingja len baši lengiri poslušnost. I Marija reslja sasti ko Vitleem hem bijangja jekhe saste bebe, čak pomožingja te ispolninel pe jekh biblisko proroštvo! (Mih. 5:2).

13. Sar šaj amari poslušnost te vlijajnel upro amare phralja?

¹³ Keda siem poslušna e vlastenge, adava tano bašo amaro šukaripe hem e javerengoro. Soske vakeraja agjaar? Sar prvo nane te ova kaznime ako šunaja o zakoni (Rim. 13:4). Keda siem poslušna e vlastenge, pomožinaja e javerenge šukar te dikhen ko e Jehovaskere svedokija. Na primer, angleder but berša ki Nigerija džikote ikerela pe sine sostanok, ki dvorana khuvgje vojnikija te roden buntovnikija kola so na mangena sine te platinen  danok. Ama o oficeri vakergja e vojnikonge te džan peske adathar, soske e Jehovaskere svedokija sekogaš platinena danok. Sekogaš keda sian poslušno e zakoneske pomožinea te ikerel pe čisto o anav e Jehovaskere svedokongoro hem jekh dive adava šaj te zaštitinel te phralen hem te phenjen (Mat. 5:16).

14. So pomožingja jekhe phenjake spremno te šunel e vlasten?

¹⁴ Sepak, šaj nane sekogaš te manga te ova poslušna e vlastenge. I Džoana jekh phen tari Amerika, priznajnela: „Sine mange but pharo te ovav poslušno adaleske so nesave tari mli familija trpingje nepravda okolendar so sine ki vlast“. Ama i Džoana svesno trudingja pe te promeninel plo mislenje bašo vlastija. Sar kergja adava? Prvo, oj čhinavgja te čitinel ko socijalna mreže informacie kola so kerena negativno lafi bašo vlastija (Izr. 20:3). Dujto, oj molingja e Jehova te pomožinel la te ovel la doverba ki leste a na ki nesavi nevi manušikani vlast (Ps. 9:9, 10). Trito, oj čitingja statie ko amare publikacie baši neutralnost (Jovan 17:16). Akana i Džoana vakerela kaj adaleske so poštujnela e vlasten isi la mir kova so našti te opišinel pe lafencar.

15. Soske šaj te ovel amenge pharo te ova poslušna ko upatstvija so avena tari e Jehovaskiri organizacija?

¹⁵ O Jehova rodela amendar te ova poslušna „adalenge so vodinena“ ko sobranie (Evr. 13:17). Amaro Vodači o Isus tano sovršeno, ama okola so koristinela len akate tele ki phuv te šaj te vodinen tane nesovršena. Šaj nane amenge lokho te šuna len, posebno keda rodena nešto amendar so na mangaja te kera. O apostol Petar ki jekh prilika dobingja upatstvo kova so ko početok na manglja te prifatinel le. Keda jekh angeli vakergja leske te hal životne kola so sine nečista sprema e Mojseeskoro zakoni, o Petar odbingja te kerel adava — hem adava na jekh puti, nego trin puti! (Apo. 10:9-16). Soske odbingja? O neve upatstvija na sine leske logična. Adava sine but porazlično taro adava so siklilo te kerel celo plo životo. Ako e Petareske sine pharo te šunel upatstvija taro jekh sovršeno angeli, kobor poviše šaj te ovel amenge pharo te šuna upatstvija taro nesovršena manuša!

16. Iako o upatstvija so dobingja len o Pavle šaj na sine leske razumna, sepak so odlučingja te kerel? (Apostolija 21:23, 24, 26).

¹⁶ O apostol Pavle sine „spremno te šunel“ čak keda nesave upatstvija šaj na sine leske razumna. O Evreija so sine hristijanja šungje lafija kaj o Pavle sikavela e hristijanen so na sine Evreija „te ciden pe taro Mojsej“ hem kaj na poštujnela e Mojseeskoro zakoni (Apo. 21:21). Adaleske o starešine taro Erusalim vakergje leske te lel pea štare dženen hem te džal ko hrami te čistinel pe sprema o obred te šaj te sikavel kaj ikerela pe ko Zakoni. Ama, o Pavle džanlja kaj o hristijanja na valjani sine više te ikeren pe ko Zakoni. Osven adava, ov na kergja nešto so sine pogrešno. Sepak o Pavle odma kergja adava so rodingje lestar o starešine. Ki Biblija pišinela: „O Pavle tajsutno dive lelja pea e manušen hem čistingja pe sprema o obred zaedno lencar“. (Čitin Apostolija 21:23, 24, 26.) E Pavleskiri poslušnost pomožingja te ikerel pe o jekhipe maškar o phralja (Rim. 14:19, 21).

17. So sikljovaja tari Stefani?

¹⁷ Jekhe phenjake so vikinela pe Stefani sine pharo te prifatinel i odluka so angje o odgovorna phralja ki lakiri phuv. Oj hem lakoro rom uživinena sine te služinen ki jekh grupa so sine ki javer čhib. Palo nesavo vreme o Betel odlučingja te na ovel  više grupa hem ola sine dodelime ko jekh sobranie ki lengiri čhib. I Stefani priznajnela: „Sium sine but razočarimi, mislinava sine kaj nane doborom bari potreba te iranen amen ko podračje ki amari čhib“. Sepak, oj odlučingja te poddržinel o neve upatstvija. Oj vakerela: „Pokasno haliljum soske e phralengiri odluka sine mudro. Ko amaro nevo sobranie ulem duhovna roditelija bute dženenge kola soj tane korkori ko čačipe. Isto agjaar proučinava jekhe phenjaja so uli palem aktivno. Hem akana isi man but poviše vreme baši mli lično studija hem isi man čisto sovest soske džanava kaj dengjum sa mandar te ovav poslušno“.

18. Savi korist isi amen taro adava so siem poslušna?

¹⁸ Sekova jekh amendar šaj te sikljovel te ovel poslušno. O Isus „siklilo te ovel poslušno“, ama na adaleske so sine le idealna uslovija, nego adaleske so cidingja muke (Evr. 5:8). Slično sar o Isus, amen da but puti sikljovaja te ova poslušna keda nakhaja taro phare situacie. Na primer, dali sine tuke pharo te ove poslušno keda počmingja i pandemija KOVID-19 hem vakergje amenge te na dža više ki dvorana hem ki služba taro kher ko kher? Sepak tli poslušnost zaštitingja tut, kergja te ovel jekhipe ko sobranie hem radujnkergja e Jehova. Akana siem pospremna te šuna sekova upatstvo so ka dobina le ki bari nevolja. Amaro životo ka zavisinel taro adava! (Jov 36:11).

19. Soske mangea te ove poslušno?

¹⁹ Dikhlem kaj i poslušnost anela but blagoslovija. Ama o blagoslovija nane i glavno pričina soske šunaja e Jehova, nego adaleske so mangaja le hem mangaja te kera leskiri volja (1. Jov. 5:3). Nikogaš našti te irana e Jehovaske o šukaripe so kergja amenge (Ps. 116:12). Ama amen šaj te ova leske poslušna hem okolenge so dengja avtoriteti. Ako siem poslušna, sikavaja kaj siem mudra, a o mudro radujnkerela e Jehovaskoro vilo (Izr. 27:11).