1. ¿Habu̱ mi hä rä tsꞌe̱di nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Äjuä de mäyaꞌmu̱?

 RÄ Mäkä Tꞌofo pede hanja nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Äjuä de mäyaꞌmu̱, bi me̱ꞌtsi rä balo ꞌne bi däpäbi yä xuñha. ¿Pe gi pädi? Asta nuꞌu̱ xa myä baliente rꞌabu̱ bi senti ge mi ꞌme̱päbi rä tsꞌe̱di. Por ejemplo, rꞌabu̱ rä rey David bi senti de xa mi ja rä tsꞌe̱di «ngu nꞌa rä däta tꞌo̱ho̱». Pe rꞌabu̱ ꞌnehe bi senti rä «ntsu» (Sal. 30:7). Rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe pede ge Sansón mi pe̱ꞌtsi xi ndunthi rä tsꞌe̱di ngeꞌä Jeoba xki umbäbi rä espiritu santo. Hänge Sansón bi rekonose ge nsinke näꞌä rä tsꞌe̱di mi ehe de rä Zi Dada Jeoba, näꞌä ma xä zo̱ho̱ xä nja «ngu gatꞌho märꞌa yä ñꞌo̱ho̱» (Juec. 14:​5, 6; 16:17). Hää, rä Zi Dada Jeoba go geꞌä mi umbäbi rä tsꞌe̱di nuꞌu̱ yä ꞌme̱go.

2. ¿Por hanja rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Ora di thogi yä nguentꞌi, geꞌmu̱ mänꞌa ja mä tsꞌe̱di»? (2 Corintios 12:​9, 10).

² Rä apostol Pablo ꞌnehe mi rekonose ge mi japäbi mꞌe̱di näꞌä rä tsꞌe̱di bi ehe de Jeoba (hñeti 2 Corintios 12:​9, 10, TNM). Ja ngu ndunthi de gekhu̱, rä apostol Pablo ꞌnehe bi ñhandui yä hñeni (Gál. 4:​13, 14). Rꞌabu̱ ꞌnehe bi japäbi xä ñhei dä me̱fi näꞌä xä ñho (Rom. 7:​18, 19). Rꞌabu̱ xa mi turämu̱i ꞌne mi tsu po rä bida. Pe mäske mi thogi gatꞌho nuꞌu̱ yä dumu̱i ꞌne yä xuñha, näꞌä bi ꞌñenä: «Ora di thogi yä nguentꞌi, geꞌmu̱ mänꞌa ja mä tsꞌe̱di» (2 Cor. 1:​8, 9). Hää, ora rä apostol Pablo mi senti ge himi ja rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo, rä Zi Dada Jeoba go geꞌä mi umbäbi rä tsꞌe̱di pa mi sigi ndelante.

3. ¿Te mä ntꞌani ma gä thädihu̱?

³ Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe di prometegihu̱ dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di ora di jakägihu̱ mꞌe̱di (1 Ped. 5:10). Pe, ¿te di debe gä pe̱fihu̱? Hindi debe gä pontꞌäthohu̱ mä yꞌe̱hu̱. Por ejemplo, mäske nꞌa rä karro di ñꞌoui nꞌa rä motor, hingä ma dä ñꞌose̱ sino ke di ja mꞌe̱di toꞌo dä yꞌe̱tꞌi. Njabu̱ ꞌnehe, mäske rä Zi Dada Jeoba rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di hindi debe gä pontꞌätho mä yꞌe̱hu̱ sino ke debe gä hutsꞌihu̱  de mä partehu̱. ¿Te mä mfatsꞌi uni rä Zi Dada Jeoba pa dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di? Xi nuju̱, ¿te di debe gä pe̱fihu̱ pa gä hänihu̱ de näꞌä rä tsꞌe̱di? Pa gä thädihu̱ nuya yä ntꞌani, ma gä handihu̱ te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa bi umbäbi rä tsꞌe̱di hñuu yä ꞌme̱go de mäyaꞌmu̱: rä profeta Jonás, María —näꞌä rä nänä rä Hesu— ꞌne rä apostol Pablo. ꞌNehe ma gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba sigi umbäbi rä tsꞌe̱di nuꞌu̱ yä ꞌme̱go de mäpaya.

4. ¿Te debe gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä rꞌakhu̱ rä tsꞌe̱di?

⁴ Pa dä rꞌaꞌi Jeoba rä tsꞌe̱di, mähyoni gi xatuäbi (2 Cor. 4:7). ꞌNehe, mähyoni gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gi mbeni hanja ma dä maxꞌäꞌi (Sal. 86:11). Näꞌä xikägihu̱ rä Zi Dada Jeoba po mäde de rä Mäkä Tꞌofo ja ndunthi rä tsꞌe̱di (Heb. 4:12). Hänge mu̱ gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi hñeti rä Mäkä Tꞌofo, Näꞌä ma dä rꞌaꞌi näꞌä tsꞌe̱di di jaꞌi mꞌe̱di pa gi ze̱ti, pa gi sigi gi pe̱päbi ko rä johya, o pa gi kumpli ko nꞌa rä däta responsabilida. Ma gä handihu̱ te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa bi umbäbi rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo rä profeta Jonás.

5. ¿Por hanja Jonás mi japäbi mꞌe̱di rä tsꞌe̱di?

⁵ Jonás mi japäbi mꞌe̱di rä tsꞌe̱di ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba xki nkargobi nꞌa rä ꞌme̱fi. Koꞌmu̱ Jonás xa mi tsu, bi bo̱xä ha nꞌa rä barko ꞌne bi ma ha nꞌa rä luga habu̱ hinto mi pädi. Pe, ¿gi pädi? Mä ꞌñuu bi zu̱di nꞌa rä däta bu̱nthi yꞌee, hänge tanto Jonás ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä jäꞌi mi pa ha rä barko ma xä du. Nuꞌu̱ yä jäꞌi mi yꞌe̱tꞌä rä barko, bi gu̱ Jonás ꞌne bi fo̱te ha rä ndehe. Mbo ha rä dehe, nꞌa rä däta peskado bi dutꞌi Jonás. Mbo ha rä mu̱i näꞌä däta peskado xa mi mꞌe̱xui ꞌne Jonás xa bi ntsu. ¿Te bi senti Jonás? ¿Bi hñurämu̱i ge ja ma xä duni? ¿Bi mbeni ge rä Zi Dada Jeoba xki bandonä? Hindi pädihu̱, pe zäi ge Jonás xa bi durämu̱i ꞌne bi ntsu.

6. Ja ngu di handihu̱ ha Jonás 2:​1, 2, 7, ¿te bi umbäbi rä tsꞌe̱di Jonás nuꞌmu̱ mi o mbo ha rä mu̱i näꞌä rä däta peskado?

⁶ Mäske Jonás mi o ha rä mu̱i näꞌä rä däta peskado, ¿te bi me̱fi pa bi hñäni rä mfatsꞌi ꞌne rä tsꞌe̱di rä Zi Dada Jeoba? Bi xatuäbi (hñeti Jonás 2:​1, 2, 7). Mäske Jonás hixki yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba, pe koꞌmu̱ mi ꞌmu̱i arrepentido mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba ma xä yꞌo̱de rä sadi. Jonás ꞌnehe bi beni näꞌä xki hñeti ha rä Mäkä Tꞌofo. ¿Por hanja di pädihu̱? Ngeꞌä ha rä mfistꞌofo Jonás ha rä capítulo 2, di handihu̱ ge ha rä sadi bi mää ndunthi de nuꞌu̱ yä noya ehe ha yä Salmo (por ejemplo, hyandi te mää Jonás 2:​2, 5 ko näꞌä mää Salmo 69:1; 86:7). Nuua di handihu̱ hanja Jonás mi pädi xä ñho te mängä rä Noya Äjuä. Hänge ora Jonás mi o mbo ha näꞌä rä däta peskado, mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba ma xä matsꞌi ꞌne hingä ma xä hye̱se̱. Jeoba bi matsꞌi Jonás pa bi bo̱ni de rä mu̱i näꞌä rä däta peskado ꞌne nubye̱ hää bi asepta dä me̱fi näꞌä xki mhändabi (Jon. 2:10–3:4).

7, 8. ¿Te bi matsꞌi rä zi ku Zhiming ora bi ñhandui nꞌa rä däta xuñha?

⁷ Näꞌä bi thogi Jonás dä za dä maxkägihu̱ ora di thogihu̱ yä dumu̱i ꞌne yä xuñha. Ma gä handihu̱ te bi thogi nꞌa rä ku de rä dähni Taiwán rä thuhu Zhiming. b Nuni rä zi ku di hñeni ꞌne rä familia xa di u̱tsa ngeꞌä pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba. ¿Habu̱ bi ha rä tsꞌe̱di rä zi ku Zhiming pa di ze̱ti gatꞌho näꞌä thogi? Nzäntho xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne nxadi rä Mäkä Tꞌofo. Nuni zi ku enä: «Ora di thogi yä dumu̱i ꞌne yä xuñha, ho̱nse̱ꞌä odä ha mä mfeni ꞌne hingi tsa gä e̱ntꞌä ha mä ñäxu näꞌä di heti ha rä Mäkä Tꞌofo. Ora di thogi njabu̱, xa di xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌnepu̱ di e̱ntsꞌi yä jähñä ꞌne di o̱de ko yä audífono. Rꞌabu̱, ꞌnehe di tuti zi njante yä jähñä ꞌne ora di senti ge ya di pe̱ꞌtsi nꞌa rä tsaya ha mä mfeni, nubye̱ hää di hudi pa gä nxadi rä Mäkä Tꞌofo».

 ⁸ Koꞌmu̱ rä zi ku Zhiming nzäntho di nxadi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne näꞌä rä imformäsio rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba, geꞌä xä umbäbi rä tsꞌe̱di pa ora xä ñhandui yä dumu̱i ꞌne yä xuñha. Nꞌa rä pa rä zi ku Zhiming bri opera ꞌne ha rä hospital nꞌa rä emfermera bi ꞌñembäbi ge mi ja mꞌe̱di dä siꞌtpäbi rä ji. Pe nꞌa xui änte, nuni zi ku xki hñeti nꞌa rä esperiensia de nꞌa rä zi nju näꞌä xki tꞌo̱tꞌpäbi ꞌnehe näꞌä operasio. Mäske nunä zi nju mänꞌa mi ntsꞌe̱di, himbi asepta rä ji ꞌne bi bo̱ni xä ñho de näꞌä operasio. Näꞌä esperiensiaꞌä, bi umbäbi ndunthi rä tsꞌe̱di rä zi ku Zhiming pa himbi asepta dä siꞌtpäbi rä ji.

9. ¿Te dä za dä maxꞌäꞌi mu̱ otho ri tsꞌe̱di pa gi hñeti ꞌne gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

⁹ Ora gi thogi yä dumu̱i ꞌne yä xuñha, ¿ho̱nse̱ꞌä odä ha ri mfeni ꞌne asta jaꞌi xä ñhei gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba? ¿Xkä senti ge otho ri tsꞌe̱di o ri ganä pa gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo? Beni ge rä Zi Dada Jeoba handi ꞌne di komprende näꞌä gi thogi. Hänge ora gi thogi yä xuñha, dä za gi pe̱ꞌtsi rä komfiansa ge Näꞌä o̱de ri sadi, pädi xä ñho näꞌä gi ne gi xipäbi ꞌne ꞌmu̱i dispuesto dä rꞌaꞌi rä mfatsꞌi (Efes. 3:20). Po rängeꞌä, mu̱ nuꞌi gi hñeni o gi pe̱ꞌtsi yä däta dumu̱i ꞌne di jaꞌi xä ñhei gi hñeti ꞌne gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo, dä hogi gi yꞌo̱de nuꞌu̱ yä grabasio de rä Mäkä Tꞌofo o de nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe dä za gi yꞌo̱de yä jähñä o gi hyandi nuꞌu̱ yä bideo ehe ha jw.org. Nuꞌmu̱ gi xatuäbi Jeoba ꞌne gi hombäbi rä mpengi nuꞌu̱ ri sadi ha nuꞌu̱ yä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ rä hnini, ja ngue̱nda ge nuꞌi gi embäbi: «¡Zi Dada Jeoba, po rä mäte rꞌakägi rä tsꞌe̱di!».

10. ¿Te di usa rä Zi Dada Jeoba pa rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di?

¹⁰ Rä Zi Dada Jeoba dä za dä usa yä ku pa dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di. Nuꞌu̱ dä za dä hubgä mä mu̱ihu̱ nuꞌmu̱ di thogihu̱ yä däta xuñha, o dä za dä maxkägihu̱ pa gä kumplihu̱ ko nuꞌu̱ yä responsabilida di pe̱ꞌtsihu̱ ha rä hnini Äjuä (Col. 4:​10, 11). Nuꞌmu̱ «ja yä xuñha» mänꞌa di jakägihu̱ mꞌe̱di nuꞌu̱ mä amigohu̱ (Prov. 17:17). Ora di sentihu̱ ge otho mä tsꞌe̱dihu̱, yä ku dä za dä nupkägihu̱ mä mfenihu̱ pa gä pe̱ꞌtsihu̱ rä tsꞌe̱di mänꞌaki ꞌne pa mänꞌa dä ze̱di näꞌä rä ntsitsꞌi di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. Ma gä handihu̱ hanja María —näꞌä rä nänä rä Hesu— bi hñäni rä mfatsꞌi ꞌne rä tsꞌe̱di de märꞌaa.

11. ¿Por hanja María mi japäbi mꞌe̱di rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo?

 ¹¹ María mi japäbi mꞌe̱di rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo pa dä kumplibi rä bolunta rä Zi Dada Jeoba. Zäi ge María xa bi durämu̱i nuꞌmu̱ rä e̱nxe̱ Gabriel bi ꞌñembäbi ge ma xä hñäni nꞌa rä däta responsabilida. Mäske tobe hingä xki nthäti, näꞌä ma xä me̱ꞌtsi nꞌa rä bätsi. María nunka xki tede nꞌa rä bätsi, pe nubye̱ ma xä tede rä Mesías. Koꞌmu̱ nunka toꞌo xki mꞌe̱ngui, nubye̱ mi debe dä esplikabi rä José näꞌä toꞌo ma xä nthätui ge mi to̱ꞌmi nꞌa rä zi bätsi (Luc. 1:​26-33).

12. Ja ngu mää Lucas 1:​39-45, ¿habu̱ bä ha María rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo pa bi za bi kumpli ko näꞌä rä däta responsabilida bi tꞌumbäbi?

¹² ¿Habu̱ bä ha María rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo pa bi za bi kumpli ko näꞌä rä däta responsabilida bi tꞌumbäbi? Ko yä mfatsꞌi märꞌaa. Por ejemplo, María bi yꞌapäbi Gabriel ge dä xipäbi mä nꞌa tu̱i de näꞌä rä responsabilida xki umbäbi rä Zi Dada Jeoba (Luc. 1:34). ꞌNepu̱, María nguntꞌä bi gu rä ꞌñuu ꞌne bi ma asta ha nuꞌu̱ yä tꞌo̱ho̱ mi kohi ha nꞌa rä hnini de Judá, pa bi ma bä tso̱ni nꞌa rä pariente mrä thuhu Elisabet. ¡Xa bi hogi näꞌä bi me̱fi María! ¿Por hanja? Ngeꞌä Elisabet bi felisita ꞌne bi nupäbi rä mfeni María, ꞌne po mäde de rä espiritu santo Äjuä bi mää nꞌa rä profecía xa mähotho de te ma xä thogi ko näꞌä rä ꞌue̱ne ma xä me̱ꞌtsi María (hñeti Lucas 1:​39-45, TNM). Hänge ora María bi yꞌo̱de näꞌä bi mängä Elisabet, näꞌä bi ꞌñenä: «Äjuä [...] xä yꞌo̱tꞌä yä dängä ꞌme̱fi ko rä dängä tsꞌe̱di» (Luc. 1:​46-51). Ja ngu di handihu̱, rä Zi Dada Jeoba bi usa Gabriel ꞌne Elisabet pa bi umbäbi rä tsꞌe̱di María.

13. ¿Te bi thogi nuꞌmu̱ Dasurí bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi yä ku?

¹³ Ja ngu María, nuꞌi ꞌnehe dä za gi tini rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo ko rä mfatsꞌi märꞌa yä ku. Ma gä handihu̱ te bi thogi ko nꞌa rä nju rä thuhu Dasurí rä mengu Bolivia. Rä dada Dasurí bi thimbäbi nꞌa rä tsꞌo ñheni ꞌne bri interna ha rä hospital. Dasurí mi ne dä ꞌñudi rä ñhojäꞌi ꞌne dä atiende xä ñho rä dada (1 Tim. 5:4). Koꞌmu̱ xmä ñhei nunä rä responsabilida, mi japäbi mꞌe̱di rä mfatsꞌi de märꞌaa. Dasurí enä: «Ndunthi yä mꞌiki ndi senti ge ya hingä ma xtä ze̱ti». Pe, ¿por hanja Dasurí himbi yꞌadi rä mfatsꞌi dende ri mu̱di? Näꞌä enä: «Hingä ndi ne gä mfada yä ku ꞌne gä häkuäbi de yä tiempo». Nuga ndi ense̱: «Rä Zi Dada Jeoba go geꞌä ma dä maxkägi. Pe dä da ngue̱nda ge nsinke yä mfatsꞌi märꞌaa, hingä ma xä za xtä täpäbise̱ nuꞌu̱ yä xuñha ndi pe̱ꞌtsi» (Prov. 18:1). Dasurí bi desidi dä yꞌopäbi rꞌa de nuꞌu̱ yä amigo pa bi xipäbi näꞌä mi thogi. Näꞌä sigi enä: «Hängu di jamädi po näꞌä rä mfatsꞌi bi rꞌakägi yä ku. Nuꞌu̱ mi häskägi rä ñhuni ha rä hospital ꞌne mi nupkägi mä mfeni ko yä testo de rä Mäkä Tꞌofo. ¡Hängu rä johya uni gä handihu̱ ge hindi se̱he̱hu̱! Di mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa ngu nꞌadä rä familia ngeꞌä di pertenesehu̱ ha rä familia Jeoba: Di fatsꞌihu̱ nuꞌu̱ toꞌo di japäbi mꞌe̱di, di zonihu̱ ko nuꞌu̱ zoni ꞌne di mfatsꞌihu̱ pa di täpäbihu̱ yä xuñha».

14. ¿Por hanja xä ñho gä hänihu̱ näꞌä rä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ yä anciano?

¹⁴ Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di po mäde de yä anciano. Nuꞌu̱ nꞌa rä regalo bi ehe de Geꞌä pa dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di ꞌne pa dä hubgä mä mu̱ihu̱ (Is. 32:​1, 2). Po rängeꞌä, mu̱ te tupꞌäꞌi ri mu̱i, ñä kongeꞌu̱. ꞌNe mu̱ nuꞌu̱ ne dä maxꞌäꞌi, hñäni näꞌä rä mfatsꞌi ofreseꞌi. Rä Zi Dada Jeoba di usa yä anciano pa dä rꞌaꞌi rä tsꞌe̱di.

15. ¿Te xä prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

¹⁵ Näꞌä di prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ꞌnehe dä za dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di (Rom. 4:​3, 18-20). Rä Zi Dada Jeoba di prometebi nꞌa rä te pa nzäntho gatꞌho nuꞌu̱ pe̱päbi; rꞌaa ha rä Xiꞌmhai ꞌne märꞌaa ha mähetsꞌi. Ora hindi häkihu̱ de ha mä mfenihu̱ nunä rä humu̱i, geꞌä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱ yä xuñha, pa gä utihu̱ märꞌa de rä Noya Äjuä, ꞌne pa gä kumplihu̱ ko nuꞌu̱ yä responsabilida di hänihu̱ ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba (1 Tes. 1:3). Ma gä handihu̱ hanja  näꞌä rä humu̱i mi pe̱ꞌtsi rä apostol Pablo, geꞌä bi umbäbi rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo.

16. ¿Por hanja rä apostol Pablo ꞌnehe bi japäbi mꞌe̱di rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo?

¹⁶ Rä apostol Pablo ꞌnehe bi japäbi mꞌe̱di rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo. Ha näꞌä rä karta bi yꞌofo pa näꞌä rä mhuntsꞌi de Corinto, rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge rꞌabu̱ mi otho rä tsꞌe̱di ꞌne rꞌabu̱ mi senti ngu nꞌa rä domhi näꞌä mi tehmitho. ꞌNehe bi tꞌo̱ꞌtuäbi yä ntsꞌomꞌu̱i, bi tꞌu̱tsa, ꞌne rä bida bi mꞌu̱i en peligro (2 Cor. 4:​8-10). Rä apostol Pablo bi yꞌofo nuꞌu̱ yä noyaꞌu̱ ha näꞌä rä hñuu rä biahe bi ja. Näꞌä oraꞌä, tal vez rä apostol Pablo himi pädi ge tobe mi to̱ꞌmpäbi märꞌa yä xuñha. Ngeꞌä mꞌe̱fa, ha näꞌä mismo rä biahe, rꞌa yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi bi me̱tꞌi, ꞌne ya ma xä ꞌme̱di rä bida mientra mi biaja ha nꞌa rä barko, ꞌne mꞌe̱fa bi tꞌe̱ntꞌä fadi.

17. Ja ngu mää 2 Corintios 4:​16-18, ¿te bi umbäbi rä tsꞌe̱di rä apostol Pablo pa bi ze̱ti yä xuñha?

¹⁷ ¿Te bi umbäbi rä tsꞌe̱di rä apostol Pablo pa bi ze̱ti gatꞌho näꞌä bi thogi? Himbi hñäki de rä mfeni näꞌä rä humu̱i mi pe̱ꞌtsi (hñeti 2 Corintios 4:​16-18, TNM). Rä apostol Pablo bi xipäbi nuꞌu̱ yä ku yä me Corinto ge mäske rä ndoyꞌo mi yꞌo mi thege, rä johya mi xo̱ge ꞌne hinte mi desanimäbi. Näꞌä rä humu̱i mi pe̱ꞌtsi, xa mi bale ndunthi ꞌne himbi hñäki de ha rä mfeni. Hää, näꞌä mi ꞌmu̱i dispuesto dä ze̱ti yä xuñha ꞌne yä dumu̱i kontal dä hñäni rä thähä: ¡Nꞌa rä te pa nzäntho ha mähetsꞌi! Koꞌmu̱ rä apostol Pablo xa bi yꞌe̱ntꞌä ha rä mfeni näꞌä rä humu̱i mi pe̱ꞌtsi, geꞌä bi umbäbi rä tsꞌe̱di ngu mi thogi «kada nꞌa rä pa».

18. ¿Te xä matsꞌi Tíjomir ꞌne rä familia pa xä ze̱ti näꞌä rä däta dumu̱i bi thogi?

¹⁸ Nꞌa ku rä thuhu Tíjomir —de rä dähni Bulgaria— enä ge näꞌä rä humu̱i pe̱ꞌtsi, geꞌä xä umbäbi rä tsꞌe̱di pa xä ze̱ti yä däta dumu̱i. O̱tꞌe rꞌa yä je̱ya, näꞌä rä ku mi mbätsi de geꞌä mrä thuhu Zdravko bi du ha nꞌa rä aksidente. Xi nꞌa rä däta dumu̱i näꞌä bi thogi Tíjomir. Pe ¿te xä matsꞌi tanto nuni rä ku ꞌne rä familia pa dä ñhandui nunä däta dumu̱i? Hinxä hñäki de ha yä mfeni ge rä Zi Dada Jeoba di promete dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du. Tíjomir enä: «Di ñähe de habu̱ ma gä umbäbihe rä hogä ꞌñehe Zdravko xti nuhu de  rä du ꞌne toꞌo ma gä mbitabihe. ꞌNehe di ñähe de te mä komida ma gä hokuäbihe ꞌne te ma gä xipäbihe de näꞌä dä handihe ha nuya yä gäxä pa». Geꞌä xä umbäbi rä tsꞌe̱di Tíjomir ꞌne rä familia pa xä ze̱ti nunä däta dumu̱i ꞌne pa sigi to̱ꞌmi näꞌä rä pa habu̱ rä Zi Dada Jeoba ma dä gu̱tsꞌi Zdravko de rä du.

19. ¿Te dä za gi pe̱fi pa mänꞌa dä ze̱di näꞌä rä humu̱i gi pe̱ꞌtsi? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁹ ¿Te dä za gi pe̱fi pa mänꞌa dä ze̱di näꞌä rä humu̱i gi pe̱ꞌtsi? Mu̱ nuꞌi gi to̱ꞌmi gi mꞌu̱i ha rä Xiꞌmhai, hñeti näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo de rä Paraiso ꞌne imäjinä ge yä gi ꞌmu̱hni (Is. 25:8; 32:​16-18). Imäjinä te mä bida ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai. Xi nuꞌi, ¿gi imäjinä ge ya ja gi yꞌoni? ¿Toꞌo gi handi? ¿Te gi o̱de? ¿Te gi senti? Nuꞌu̱ yä dibujo de rä Paraiso hutsꞌi ha nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba, dä za dä maxkägihu̱ pa gä imäjinähu̱ te mä bida ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai. ꞌNehe dä hogi gi hyandi yä thuhu de gä bideo. Por ejemplo: rä bideo Näꞌä xa mäjuäni rä te, rä bideo Ma dä zo̱ho̱ mänꞌitꞌho, o rä bideo ¡Ya di handi hanja ma gä ꞌmu̱i ha rä Paraiso! Mu̱ hingä häkihu̱ de mä mfenihu̱ tenguꞌä näꞌä rä Paraiso ma dä nja, ma gä handihu̱ ge «nꞌa ratotho nuꞌu̱ yä xuñha di thogihu̱ ꞌne dä za gä ze̱tihu̱» (2 Cor. 4:​17, TNM). Hää, mu̱ hingä pumfrihu̱ näꞌä xä prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ma dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di.

20. ¿Toꞌo ma dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di ora di sentihu̱ ge otho mä tsꞌe̱dihu̱?

²⁰ Ora di sentihu̱ ge ya otho mä tsꞌe̱dihu̱, rä Zi Dada Jeoba go geꞌä ma dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di (Sal. 108:13). Rä Zi Dada Jeoba ya xä rꞌakägihu̱ gatꞌho näꞌä di jakägihu̱ mꞌe̱di pa gä hänihu̱ näꞌä rä tsꞌe̱di bi ehe de Geꞌä. Hänge ora di jaꞌi xä ñhei gi kumpli ko nꞌa rä responsabilida, o jaꞌi xä ñhei gi ze̱ti yä xuñha, o asta jaꞌi xä ñhei gi pe̱päbi Jeoba ko rä johya, xatuäbi ko ngatꞌho ri koraso ꞌne nxadi rä Mäkä Tꞌofo pa njabu̱ dä rꞌaꞌi rä mfädi ꞌne rä tsꞌe̱di. ꞌNehe mähyoni gä hänihu̱ näꞌä rä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ mä kuhu̱ ꞌne gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä japäbihu̱ dä ze̱di näꞌä rä humu̱i di pe̱ꞌtsihu̱. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, ma gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱ yä xuñha ko rä johya ꞌne rä pasensia (Col. 1:11).