1. Sar o Devel ko purano vreme dengja sila ple verna slugenge?

 E DEVLESKORO LAFI but puti opišinela e verna manušen sar silna. Ama čak o najsilna maškar lende na osetingje pe sekogaš silna. Na primer, ki jekh prilika o cari o David vakergja kaj o Jehova dengja le hrabrost hem sila (Ps. 138:3). Ama ko javera prilike darandilo (Ps. 55:5). Iako e Samsone sine le posebno bari sila koja so avela sine taro e Devleskoro duho, sepak ov sine svesno kaj adaja sila avela taro Devel hem kaj bizi late ov ka ovel „sar sa o javera manuša“ (Sud. 14:5, 6; 16:17). Taro akava jasno dikhela pe kaj akala verna manuša sine zorale samo adaleske so o Jehova dengja len sila.

2. Soske o apostol Pavle vakergja kaj keda tano slabo tano silno? (2. Korinkjanja 12:9, 10).

² O apostol Pavle isto agjaar priznajngja kaj valjani leske sila taro Jehova. (Čitin 2. Korinkjanja 12:9, 10.) Slično sar but džene amendar, e Pavle da sine le problemija sastipaja (Gal. 4:13, 14). Ponekogaš sine leske pharo te kerel adava soj ispravno (Rim. 7:18, 19). A ponekogaš sine but sekirimo hem darala sine so ka slučinel pe lea (2. Kor. 1:8, 9). Sepak keda o Pavle sine slabo, ov sine silno. Sar? O Jehova dengja le i sila so valjani leske te šaj te istrajnel ko nevolje.

3. Bašo kola pučiba ka dobina odgovor ki akaja statija?

³ O Jehova amenge da vetinela kaj ka kerel amen zorale (1. Pet. 5:10). Ama našti te očekujna kaj ka dobina adaja sila bizo te kera nešto. Te vakera jekh primer. Jekh vrda šaj te  dvižinel pe adaleske so o motori dela le sila. Ama te šaj te počminel te dvižinel pe o vozači mora te mečinel ko gasi. Slično, o Jehova tano spremno te del amen i sila so valjani amenge ama amen mora te kera nešto te šaj te ovel amen korist latar. Preku kola bukja kerela amen o Jehova zorale? Hem so valjani amen te kera te šaj te dobina adaja sila? Te šaj te dobina o odgovorija, te dikha sar o Jehova dengja sila e prorokoske e Jonaske, e Isuseskere dajake e Marijake hem e apostol Pavleske. Isto agjaar, ka dikha sar o Jehova ponadari da dela sila ple slugenge avdive.

4. Sar šaj te dobina sila taro Jehova?

⁴ Jekh način sar šaj te dobina sila taro Jehova tano agjaar so ka molina amen leske. O Jehova ka odgovorinel ko amare molitve agjaar so ka del amen „sila koja so nakhavela i normalno“ (2. Kor. 4:7). Šaj isto agjaar te dobina sila keda čitinaja leskoro Lafi hem razmislinaja bašo adava so čitinaja (Ps. 86:11). I Biblija vakerela kaj o haberi so dengja le amenge o Jehova tano silno (Evr. 4:12). Keda molinaja amen e Jehovaske hem čitinaja leskoro Lafi, tegani ka dobina i sila so valjani amenge te šaj te istrajna, te ačhova radosna ili te završina nesavi phari zadača. Akana te dikha sar o Jehova dengja sila e prorokoske e Jonaske.

5. Soske e prorokoske e Jonaske valjangja sila?

⁵ E prorokoske e Jonaske falingja hrabrost. Keda o Jehova dengja le jekh phari zadača ov darandilo, uklilo ko brodi hem našlja ko javer than. Sar posledica, ov hem o manuša so sine ko brodi haričkaske ka meren sine ki jekh bura. Keda frdingje le ko more, jekh baro mačho gltingja le, a adava sine jekh but strašno than. So mislinea, sar osetingja pe o Jona? Prvo buti so šaj ali leske ki godi sine kaj ka merel. Šaj isto agjaar mislingja peske kaj o Jehova mukhlja le. Sigurno o Jona but darala sine.

6. Sprema Jona 2:1, 2, 7 sar dobingja o Jona sila džikote sine ko vogi e mačheskoro?

⁶ So kergja o Jona te šaj te dobinel sila džikote sine korkori ko vogi e mačheskoro? Sar prvo ov molingja pe. (Čitin Jona 2:1, 2, 7.) Iako na sine poslušno e Jehovaske, o Jona kaingja pe hem sine uverimo kaj o Jehova ka šunel leskiri molitva. Ov isto agjaar razmislingja bašo bukja so čitingja len angleder. Akava džanaja le soske ki leskiri molitva soj pišimi ko 2-to poglavje koristinena pe o ista lafija hem fraze kola so arakhljovena ko Psalmija. (Na primer sporedin Jona 2:2, 5 hem Psalm 69:1; 86:7.) Akatar šaj jasno te dikha kaj o Jona but šukar džanela sine akala lafija. A adava so razmislinela sine baši lende ko adala phare dive, kergja le panda pouverimo kaj o Jehova ka pomožinel le. O Jehova spasingja e Jona hem pokasno ov sine spremno te kerel i zadača koja so o Jehova dengja le (Jona 2:10—3:4).

7-8. Sar jekh phral taro Tajvan dobingja sila džikote nakhela sine taro pharipa?

⁷ E Jonaskoro primer šaj te pomožinel amenge keda nakhaja taro različna nevolje. Na primer, o Žiming, b jekh phral taro Tajvan borinela pe jekhe phare nasvalipaja. Isto agjaar, leskiri familija protivinela pe leske hem fizički maltretirinela le adaleske so verujnela ko Jehova. Ama ov dobinela sila taro Jehova preku i molitva hem o proučibe. Ov vakerela: „Ponekogaš keda ka pojavinen pe problemija, doborom but voznemirinava man so našti te proučinav“. Ama na otkažinela pe. Ponadari ov  vakerela: „Prvo, molinava man e Jehovaske, tegani čhivava mange o slušalke hem šunava o teokratska gilja. Ponekogaš me da giljavava len sa džikote na smirinava man. Palo adava počminava te proučinav“.

⁸ O lično proučibe pomožingja e phraleske Žiming ko jekh način ko kova so na očekujngja. Na primer, pali operacija jekh medicinsko sestra vakergja leske kaj ka valjani te priminel rat adaleske so sine le but hari lole krvna kletke. I rat angleder te ovel operacija, o Žiming čitingja jekh iskustvo tari jekh phen koja so uli operacija taro isto problemi. La sine la panda pohari krvna kletke, sepak oj na prifatingja rat hem sastili. Adava iskustvo dengja sila akale phraleske te ačhovel verno.

9. So šaj te kere ako baši nesavi phari situacija nane tut sila? (Dikh hem o slike.)

⁹ Keda isi tu nesavi nevolja, dali tuke doborom pharo so našti arakhea lafija te vakere e Jehovaske sar osetinea tut? Ili dali osetinea tut doborom umorno taro problemija so našti te proučine? Ma bistre, o Jehova najšukar haljovela tli situacija. Adaleske, čak keda na vakerea but bukja ki molitva, ov sigurno kaj o Jehova ka del tut baš adava so valjani tuke (Ef. 3:20). Ako tuke pharo te čitine hem te proučine adaleske so sian nasvalo, umorno ili sian but voznemirimo, šaj te šune o audiosnimke tari Biblija ili taro amare publikacie. Šaj isto agjaar te šune nesave taro amare gilja, ili te dikhe nesave videoklipija tari amari internet-stranica jw.org. O Jehova mangela te kerel tut zoralo, hem ka kerel adava ako tu molinea tut leske hem ako rodea o odgovorija taro tle molitve ki Biblija hem ko sa o javera bukja so dela tut.

10. Sar dena amen sila amare phralja hem phenja?

¹⁰ O Jehova šaj preku amare phralja hem phenja te del amen sila. Ola šaj te utešinen amen hem te pomožinen amen keda arakhljovaja ki nesavi nevolja ili keda amenge pharo te ispolnina nesavi zadača (Kol. 4:10, 11). Posebno keda nakhaja taro phare dive, tegani valjanena amenge amala (Izr. 17:17).  Keda osetinaja amen slaba amare phralja šaj te pomožinen amenge ko fizičko, duhovno hem emocionalno pogled. Akana te dikha sar e Isuseskiri daj i Marija dobingja sila taro javera.

11. Soske e Marijake valjangja sila?

¹¹ E Marijake valjangja sila te šaj te kerel e Jehovaskiri volja. Te zamislina amenge sar osetingja pe i Marija otkeda dobingja jekh but važno zadača taro angeli o Gabriel. O Gabriel vakergja lake kaj ka ačhovel khamni iako na sine ženimi. Iako nikogaš na sine la čhave hem na sine la iskustvo sar daj, oj akana valjani sine te bajrarel čhave kova so valjani sine te ovel o Mesija. Isto agjaar, oj mora sine te objasninel e Josifeske kaj tani khamni hem kaj na sukja nikasaja. Akava na sine ni hari lokho te objasninel pe (Luka 1:26-33).

12. Sprema Luka 1:39-45, sar i Marija dobingja i sila so valjangja lake?

¹² Sar i Marija dobingja i sila so valjangja lake te šaj te ispolninel akaja posebno hem phari zadača? Oj rodingja pomoš taro javera. Na primer, oj taro Gabriel rodingja poviše informacie bašo adava sar te kerel i zadača (Luka 1:34). Kratko palo adava, oj patujngja „ko judejska planine“ te posetinel e Elisaveta. Akaja poseta vredingja. I Elisaveta pofalingja e Marija hem sine vodimi taro Jehova te vakerel jekh ohrabruvačko proroštvo bašo e Marijakoro čhavo kova so na sine panda bijamo. (Čitin Luka 1:39-45.) I Marija vakergja kaj „o Jehova kergja but mokjna bukja ple vastea“ (Luka 1:46-51). Preku o Gabriel hem i Elisaveta, o Jehova dengja sila e Marijake.

13. Sar sine nagradimi jekh phen keda rodingja pomoš taro phralja?

¹³ Isto sar i Marija tu da šaj te dobine sila taro tle phralja hem phenja. Jekhe phenjake tari Bolivija, koja so vikinela pe Dasuri, valjangja baš asavki sila. Keda lakere dadeske arakhle pharo nasvalipe koleske so na sine iljači, oj sine spremno te ačhol lea ki bolnica hem te grižinel pe leske (1. Tim. 5:4). Ama adava na sine sekogaš lokho. Oj priznajnela: „But puti mislingjum kaj našti više te prodolžinav“. Dali rodingja pomoš? Ko početok na. Oj vakerela: „Na mangljum te dosadinav e phralen. Mislingjum kaj o Jehova ka del man adava so valjani mange. Ama tegani haliljum kaj adalea so cidava man taro javera probinava sine te rešinav korkori mle problemija“ (Izr. 18:1). I Dasuri odlučingja te pišinel nekobore amalenge hem te objasninel pli situacija. Oj vakerela: „Našti lafencar te vakerav kobor ohrabringje man o phralja hem o phenja. Ola angje hajbaske ki bolnica hem utešingje man biblisko stihoncar. Kobor tano šukar adava so džanaja kaj na siem korkori. Amen siem delo tari e Jehovaskiri bari familija koja soj spremno te del tut plo vas, te rovel tuja hem zaedno tuja te borinel pe“.

14. Soske valjani te prifatina pomoš taro starešine?

¹⁴ Jekh način sar o Jehova dela amen sila tano preku o starešine. Ola tane sar poklonija kola so koristinela len te den amen sila hem te ohrabrinen amen (Isa. 32:1, 2). Adaleske keda sian sekirimo, vaker tle muke e starešinenge. Keda ka nudinen tuke pomoš, ov blagodarno hem prifatin la. O Jehova preku lende šaj te kerel tut silno.

15. Savi nadež isi sa e hristijanen?

¹⁵ I nadež so avela tari Biblija šaj te del amen sila (Rim. 4:3, 18-20). Sar hristijanja isi amen nadež te živina zasekogaš — nesaven ko nebo, a pobaro delo ko jekh but šužo  raj tele ki phuv. Amari nadež dela amen sila te istrajna ko iskušenija, te propovedina o šukar haberi hem te služina amare phralenge hem phenjenge ko sobranie (1. Sol. 1:3). I isto nadež dengja sila e apostol Pavleske.

16. Soske e Pavleske valjangja sila?

¹⁶ E Pavleske valjangja sila. Ko plo pismo dži ko Korinkjanja, ov sporedingja pe phuvjale čarea kova so lokhe phagjola. Ov sine čhivdo ko pritisok, ki neizvesnost, progonimo hem peravdo. Ustvari leskoro životo ponekogaš sine čak ki opasnost (2. Kor. 4:8-10). O Pavle pišingja akala lafija keda sine ko plo trito misionersko patujbe. Ama, ko adava momenti ov šaj na sine svesno kaj adžikerena le javera da pharipa. Ov valjani sine te soočinel pe manušencar so sine nasilna, te ovel astardo, te doživinel brodolom hem te ovel phanlo.

17. Sprema 2. Korinkjanja 4:16-18, so pomožingja e Pavleske te istrajnel?

¹⁷ E Pavle sine le sila te istrajnel adaleske so koncentriringja pe ki pli nadež. (Čitin 2. Korinkjanja 4:16-18.) Ov vakergja e Korinkjanenge čak ako leskoro telo „raspadinela pe“, ov nane te dozvolinel te obeshrabrinel pe. O Pavle sine koncentririmo ki pli idnina. I nadež so sine e Pavle doborom but vredinela sine anglo leskere jakhja so sine spremno te istrajnel ko bilo savo pharipe te šaj te dobinel pli nagrada. Ov razmislinela sine baši pli nadež hem sar rezultati „obnovinela pe sine taro dive ko dive“.

18. Sar o Tihomir hem leskiri familija dobingje sila tari nadež?

¹⁸ O Tihomir jekh phral tari Bugarija, dobingja sila tari pli nadež. Angleder nekobor berša leskoro potikno phral o Zdravko mulo ki jekh soobrakjajno nesrekja. Adaleske o Tihomir sine phago tari dukh. Te šaj te ikljon ko krajo akale dukhaja, ov hem leskiri familija zamislinena sine sar ka ovel keda o Zdravko ka voskresninel. O Tihomir vakerela: „Na primer, keraja sine lafi kote ka adžikera e Zdravko, savo hajbe ka spremina  leske, koj ka ovel kanimo ki prvo zabava keda ka voskresninel hem so ka vakera leske bašo posledna dive“. O Tihomir vakerela kaj adava so razmislinena baši nadež dengja sila leske hem leskere familijake ponadari da te istrajnen hem te adžikeren e Jehovaskoro dive keda ka voskresninel leskere phrale.

19. So šaj te kere te šaj te bajrare tli nadež? (Dikh hem i slika.)

¹⁹ Sar šaj te bajrare tli nadež? Na primer, ako isi tut nadež te živine večno ki phuv, čitin sar i Biblija opišinela o raj hem razmislin bašo adava (Isa. 25:8; 32:16-18). Razmislin savo ka ovel o životo ko nevo sveto. Zamislin tuke kaj sian adathe. Kas dikhea? Save zvukija šunea? Sar osetinea tut? Te šaj pošukar te zamisline tuke o raj, dikh o slike ko amare publikacie ili nesavo muzičko videoklipi, sar na primer, Vo rajot prekrasen, Baš na pragot ili Zamisli go denot što doagja. Ako isi amen ki godi i nadež bašo nevo sveto, amare problemija ka oven „momentalna hem lokhe“ (2. Kor. 4:17). I nadež so dengja tut o Jehova ka kerel tut silno.

20. Čak keda siem slaba, sar šaj te dobina sila?

²⁰ Čak keda osetinaja amen slaba, „taro Devel ka dobina sila“ (Ps. 108:13). O Jehova više obezbedingja adava so valjani tuke te šaj te dobine sila. Adaleske, keda valjani tuke pomoš te šaj te ispolnine nesavi zadača, te istrajne ki nesavi nevolja ili te ačhove radosno, molin tut taro vilo e Jehovaske hem rode lestar vodstvo agjaar so ka proučine. Isto agjaar prifatin o ohrabruvanje taro tle phralja hem odvojn tuke vreme redovno te razmisline baši nadež. Tegani ka dobine „sila tari e [Devleskiri] slavno mokj“ te šaj strplivo hem radosno te istrajne ko sa (Kol. 1:11).