Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 44

Okwa Eyal’a Loba o matongo mao me̱se̱

Okwa Eyal’a Loba o matongo mao me̱se̱

“Bia nje ye tindame̱ na bwaba na njiba na jasame̱.”—EFE. 3:18.

MWENGE 95 Mwe̱ne̱n mu mabenga pańa

EBONGOLO a

1-2. Ne̱ni langa na jokwa Bibe̱l o mbad’a bwam e? Bolane̱ eyembilan.

 DUTEA te̱ ná we o pula janda bolongi. Nje o me̱nde̱no̱ pula je̱ne̱ obiana o mano̱ngo̱ bedomsedi e? Mo̱ o me̱nde̱ nde pula je̱ne̱ buka te̱ duta lena di malee̱ boso ba bo bolongi e? Ke̱m, ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ pula pe̱pe̱le̱ bo bolongi na jingea o tuṅ ao ye̱se̱, ná o bie ne̱ni bweno̱ ná te̱ite̱i. We pe̱ to̱ ná o pula kwalisane̱ moto ńena nu bi ne̱ni bo bolongi bo longabe̱no̱. E, o me̱nde̱ no̱ngo̱ ponda ná o bie bo bolongi o matongo mao me̱se̱.

2 Je pe̱ ná di bola mulemlem ke̱ je o langa to̱ jokwa Bibe̱l. Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali ná Bibe̱l ńe nde ka “bolongi bonde̱ne̱, bwena bwasam, bo longabe̱ pe̱ omo̱ń a byoto be po̱ti o mińangadu.” Nje so̱ jeno̱ ná di bola ná di bie Bibe̱l bwambwam e? O langi te̱ mo̱ ná pe̱le̱pe̱le̱, yen ebe o me̱nde̱ nde jokwa “belēdi baboso ba byala ba Loba” buka te̱. (Bon. 5:12) Ka nje te̱ wangame̱nno̱ nde jingea o bolongi ná o bie ne̱ni bweno̱, nika pe̱ nde wangame̱n no̱ngo̱ ponda ná wokwe Bibe̱l o njiba. Mbad’a bwam po̱ ńa jokwa Bibe̱l ńe nde ná o wase je̱ne̱ ne̱ni bepasi bao bō̱ beno̱ mulatako na bepe̱pe̱. Bola me̱se̱ ná o so̱ṅtane̱ njika mbale̱ o dube̱no̱ na ońola nje o dube̱no̱ mo̱.

3. Nje ńamuloloma Paulo ome̱le̱no̱ bonasango na bonańango ao o bola e, ońola nje pe̱ e? (Efeso 3:14-19)

3 Ná di so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba o matongo mao me̱se̱, di be̱n belēdi bao bō̱ jangame̱nno̱ jokwa o njiba. Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ bonasango na bonańango ao ná ba no̱nge ponda o jokwa Eyal’a Loba, ná ba we̱le̱ “bia nje ye tindame̱ na bwaba na njiba na jasame̱” ba mbal’a Eyal’a Loba. Nik’e wusa so̱ bola ná ba ‘be̱ne̱ myanga, ba sikime̱ye̱ pe̱’ o dube̱ labu. (Langa Efeso 3:14-19.) Biso̱ pe̱ jangame̱n bola mulemlem. Jombwe ne̱ni jeno̱ ná jokwa Eyal’a Loba o njiba, ná di bate so̱ṅtane̱ mwe̱ndi mao bwambwam.

OKWA BELĒDI BA NJIBA BA BIBE̱L

4. Nje jeno̱ ná di bola ná di bate sisea be̱be̱ na Yehova e? Bola byembilan.

4 Di s’angame̱n suea o belēdi baboso ba Bibe̱l. Mudī ma Loba mwe ná mu bola biso̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa jokwa mambo me̱se̱, “na njib’a Loba pe̱.” (1 Kor. 2:9, 10) We ná o no̱ngo̱ ponda o jokwa mambo me ná ma bola ná o bate sisea be̱be̱ na Yehova. K’eyembilan, we ná o wasa bia ne̱ni a lee̱le̱no̱ baboledi bao ba ponda ni tombi ndolo, na ne̱ni nik’e malee̱no̱ ná a to̱ndi pe̱ wa. We ná wokwa ne̱ni Yehova a tano̱ a pula ná Bonaisrael bowe̱ mo̱, nde o kobisane̱ mo̱ na mbadi a mapulano̱ ná biso̱ pe̱ jowe̱ mo̱ o nin we̱nge̱. We pe̱ ná o no̱ngo̱ ponda o jokwa bedinge̱ Yesu a londise̱no̱ ponda a tano̱ o wase, na o ebol’ao ya dikalo.

5. Mo̱ o be̱n mambo weno̱ ná o to̱ndo̱ o bata so̱ṅtane̱ o jokwa la wame̱ne̱ e?

5 Ba baise̱ bonasango na bonańango bō̱ njika mambo ma njiba ma Eyal’a Loba beno̱ ná ba to̱ndo̱ o bata jokwa. Malabe̱ mō̱ mena ba bolino̱ ma maso̱be̱ o edinge̱le̱ “ Tema ońola jokwa la wame̱ne̱.” We ná o bwa muńe̱nge̱ jita ke̱ o bolane̱ Index des Publications des Témoins de Jéhovah to̱ o Mudied’a Muwaso ońola Mboṅ a Yehova, o jokwa yi tema. We ná wouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ ke̱ woko Bibe̱l o njiba, nika ńongwane̱ pe̱ wa o “so̱ . . . nje ye bia la Loba.” (Min. 2:4, 5) Jombweye so̱ tatan belēdi ba Bibe̱l ba njiba bō̱ jeno̱ ná di to̱ndo̱ jokwa.

DUTEA OŃOLA MWANO MA LOBA

6. (a) Njika diwengisan le oteten a mudango na mwano e? (b) Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná mwano ma Yehova ońola bato ba benama na wase mwe “bwindea” e? (Efeso 3:11)

6 Jombweye k’eyembilan nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea mwano ma Loba. Diwengisan dinde̱ne̱ le oteten a be̱ne̱ la mudango na be̱ne̱ la mwano. Mudango mwe nde ka ngea o mapo̱so̱no̱ o wala o wuma o mapulano̱ tunge̱. Nde lambo di keṅ te̱ ni ngea, we ná o si tunge̱ wa wuma. O mune̱ mudi, mwano mwe nde ka epolo mo̱me̱ne̱ di mapulano̱ tunge̱. Di bi ná te̱ite̱i owe̱ni di malano̱, je pe̱ ná di no̱ngo̱ mangea jita o tunge̱ oten. Yete̱na ngea po̱ e keṅabe̱, je ná di no̱ngo̱ nipe̱pe̱. Je muńe̱nge̱ o bia ná Yehova a bīse̱ ‘mwano mao ma bwindea’ son na son o Bibe̱l. (Efe. 3:11) Yehova e ná a bolane̱ mbadi jita o londise̱ mwano mao, a matongwe̱le̱ pe̱ ponda ye̱se̱ ebanja “a weki lambo te̱ na janda.” (Min. 16:4) Nje pe̱ Yehova a mabolano̱ e me̱nde̱ nde wana minam ma bwindea. Nje ye mwano ma Yehova e, njika mawengisan pe̱ a po̱ngino̱ ná a we̱le̱ londise̱ mo̱ e?

7. Ombusa bato ba benama kwe̱me̱ mo̱, ne̱ni Yehova a po̱ngulane̱no̱ mbad’a londise̱ mwano mao e? (Mateo 25:34)

7 Loba a langwedi bato ba benama njika mwano a tano̱ a be̱ne̱ ońol’abu. A langwedi babo̱ ná: “Be̱ yadi, lo to̱nde, lo londise̱ wase, lo sibise̱ pe̱ mo̱ owas’ańu; lo be̱ne̱ janea omo̱ń a . . . ńama ye̱se̱ i matuse̱ ńolo o wase.” (Bbot. 1:28) Ponda Adam na Eva ba kwe̱mno̱ Loba, ba tombe̱le̱ pe̱ mbel’a moto ńe̱se̱ bobe babu, nik’e s’eki ná Yehova a londise̱ mwano mao. A tuko nde mbadi a me̱nde̱no̱ londise̱ mu mwano. Dibokime̱ne̱, a no̱ngi bedomsedi o te̱se̱ Janea o mo̱ń lena di me̱nde̱ londise̱ mwano mao ma bebaedi ońola bato ba benama na wase. (Langa Mateo 25:34.) O ponda a te̱se̱no̱, Yehova a lom Mun’ao ńaboso o lee̱ nje ye di Janea, na o bola longe̱ lao o sunga biso̱ na bobe na kwedi. Ombusa nika Yehova a pumbwe̱le̱ Yesu, a te̱se̱ mo̱ Kiṅ’a Janea lao o mo̱ń. Nde mambo mape̱pe̱ me mena jangame̱nno̱ bia jombwea mwano ma Loba.

Keka te̱ je̱ne̱ ponda baboledi ba Loba be̱se̱ be o mo̱ń na o wase ba me̱nde̱no̱ lata o lee̱le̱ Yehova jemea labu! (Ombwa dongo 8)

8. (a) Nje ye mwe̱ndi ma Bibe̱l e? (b) Ka nje te̱ Efeso 1:8-11 e matele̱ye̱no̱, nje ye mwano ma Yehova o su e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

8 Mwe̱ndi ma Bibe̱l mwe nde ná Janea la Loba lena Kristo a madie̱le̱no̱, di me̱nde̱ lingea dina la Yehova na londise̱ pe̱ mwano mao ońola wase. To̱ lambo di titi ná di tukwa mwano ma Yehova. A kakane̱ ná nje ye̱se̱ a to̱pino̱ e me̱nde̱ londa. (Yes. 46:10, 11; Bon. 6:17, 18) O ponda a te̱se̱no̱, wase e me̱nde̱ timba paradisi, owe̱ni bana ba Adam na Eva ba te̱m ná sim bena ba me̱nde̱ pe̱ be̱ ná ke̱nge̱nge̱, ba me̱nde̱no̱ “kusa munam bebe be̱se̱.” (Mye. 22:27) Nde mambo mape̱pe̱ me mena Yehova a me̱nde̱no̱ bola. Mwano mao o su mwe nde ná a late baboledi bao bena be o mo̱ń na o wase. Ombusa nika, be̱se̱ ba me̱nde̱ so̱ sibise̱ babo̱me̱ne̱ na jemea owas’a doi lao la byanedi. (Langa Efeso 1:8-11.) Mo̱ mbadi Yehova a malondise̱no̱ mwano mao e si mańakisane̱ wa e?

DUTEA OŃOLA KIE̱LE̱ NI MAYE̱

9. Ne̱ni bolanga ba Bibe̱l bo mongwane̱no̱ biso̱ o bia nje e me̱nde̱ tombe̱ o kie̱le̱ ni maye̱ e?

9 Jombweye edinge̱ yena Yehova a to̱pino̱ o mōnda ma Ede̱n, yena e maso̱be̱ o Bebotedi 3:15. b Y’edinge̱ e makwalea ońola mambo ma malondise̱ mwano ma Loba. Nde ma mambo ma wusa nde bolane̱ lokoli la mimbu ombusa ponda. K’eyembilan, Loba a langwedi Abraham ná ombusa ńo̱ṅo̱n jita, mō̱ ńa mbot’ao a me̱nde̱ be̱ Kristo. (Bbot. 22:15-18) O mbu 33 P.A., Yesu a lababe̱ o tanga, ka nje te̱ edinge̱ e tano̱ e bīse̱. (Bebolo 3:13-15) Dongo disukan la y’edinge̱, lena le nde ńo̱so̱be̱ la mulopo ma Satan, di me̱nde̱ nde londa ombusa buka 1 000 mbu we̱nge̱. (Bbī. 20:7-10) Bibe̱l e malee̱ mambo jita mape̱pe̱ jombwea nje e me̱nde̱ tombe̱ ponda bosinga bwe oteten a mbot’a Satan na bebokedi ba Yehova bo me̱nde̱no̱ po̱ o dikala disukan.

10. (a) Njika mambo ma me̱nde̱ bolane̱ son a ponda e? (b) Ne̱ni jeno̱ ná di boṅsane̱ biso̱me̱ne̱ e? (Ombwa maki.)

10 Dutea te̱ ońola man mambo ma mańaka Bibe̱l e mabīse̱no̱. Laboso, matumba ma me̱nde̱ kwala ná “musango na mbo̱le̱.” (1 Tes. 5:2, 3) Ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱ botea “epańpań” ponda matumba ma me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ ebasi e kwedi. (Bbī. 17:16) Ombusa nika, yen ebe bato ba me̱nde̱ je̱ne̱ eyemban a ‘Mun’a moto nu mawe̱ o mawindi ma mo̱ń na ngińa ninde̱ne̱ n’edube.’ (Mat. 24:30) Yesu a me̱nde̱ kaise̱ bato, aba mido̱ngi na mbodi. (Mat. 25:31-33, 46) Satan a me̱nde̱ te̱ nde benga te̱nge̱ne̱ Yehova. Kana a singe̱no̱ baboledi ba Loba, a me̱nde̱ tute̱le̱ mulatako ma matumba Bibe̱l e mabele̱no̱ ná Gog o ekombo a Magog o ko̱ye̱ baboledi ba Yehova. (Hes. 38:2, 10, 11) O ponda po̱ te̱nge̱, bo̱kisabe̱ ba dia o wase ba me̱nde̱ ko̱to̱be̱le̱ o lata na Kristo mwemba na milo̱ṅ mao o mo̱ń ońola bila ba Armagedon, bena be me̱nde̱ be̱ su la ndenge̱ ninde̱ne̱. c (Mat. 24:31; Bbī. 16:14, 16) Ombusa nika, Janea la ikol’a mbu la Kristo di me̱nde̱ botea.—Bbī. 20:6.

Ne̱ni mulatako mo̱ngo̱ na Yehova mu me̱nde̱no̱ be̱ ombusa wa jokwa bia mo̱ lokoli la lodun la mimbu e? (Ombwa dongo 11)

11. Ne̱ni o me̱ne̱no̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea e? (Ombwa pe̱ duta.)

11 Tatan dutea te̱ ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱no̱ be̱ ombusa ikol’a mbu. Bibe̱l e makwala ná Yehova “a we̱le̱ [biso̱] jo̱nge̱le̱ la bwindea o mulema.” (Mul. 3:11) Dutea te̱ nje nik’e mapulano̱ kwala ońol’ango̱ na ngińa nik’e me̱nde̱no̱ be̱ne̱ omo̱ń a mulatako mo̱ngo̱ na Yehova. Kalati Approchez-vous de Jéhovah o mapapa 319 e makwala ná: “Ombusa biso̱ tombise̱ bebwea mba mimbu, lokoli la mimbu, lodun la mimbu na mo̱me̱ne̱ lokoli la lodun la mimbu, di me̱nde̱ bia Yehova bwam jita buka o nin we̱nge̱. To̱ na nika, di me̱nde̱ te̱ nde je̱ne̱ ná di be̱n mambo jita jangame̱nno̱ jokwa. . . . Longe̱ la bwindea di me̱nde̱ be̱ bwam na mpesa jita, di be̱ne̱ pe̱ mambo ma ńai na ńai mena di titino̱ ná di so̱ṅtane̱ tatan. Nje pe̱ ye bwam buka me̱se̱ ye nde ná di me̱nde̱ bata sisea be̱be̱ na Yehova.” Niponda jeno̱ jokwa Eyal’a Loba, nje epe̱pe̱ jeno̱ ná di bola e?

KEKA JE̱NE̱ NJE E MATOMBE̱ O MO̱Ń

12. Ne̱ni jeno̱ ná di keka je̱ne̱ nje e matombe̱ o mo̱ń e? Bola eyembilan.

12 Eyal’a Loba e mongwane̱ biso̱ o keka je̱ne̱ ne̱ni longe̱ leno̱ “o mo̱ń,” owe̱ni Yehova a majano̱. (Yes. 33:5) Bibe̱l e makwalea ońola mambo ma betańsedi mena ma mombweye̱ Yehova na dongo la bebokedi bao lena le o mo̱ń. (Yes. 6:1-4; Dan. 7:9, 10; Bbī. 4:1-6) K’eyembilan, je ná di langa mambo ma betańsedi mena Hesekiel e̱nno̱ ponda ‘mo̱ń i tano̱ i telame̱, na [mo̱] e̱ne̱ me̱ne̱ ma wu na Loba.’—Hes. 1:1.

13. Ne̱ni o masengano̱ jombwea nje Yesu eno̱ bola o mo̱ń, ka nje te̱ Bonahebe̱r 4:14-16 e matele̱ye̱no̱ e?

13 Dutea pe̱ ońola nje ye̱se̱ Yesu eno̱ bola o mo̱ń ońol’asu ka Kiṅe̱ na Prisi Ninde̱ne̱ ni mabweye̱ biso̱ ndedi. Tongwea na mo̱, je ná di sisea o “bejedi ba ndedi” ba Loba o muka, di baise̱ pe̱ ndedi na jongwane̱ “o ponda ni te̱nge̱n.” (Langa Bonahebe̱r 4:14-16.) Di si tombise̱ so̱ buńa to̱ bō̱ esibe̱ dutea ońola nje Yehova na Yesu ba mábolano̱ na nje pe̱ beno̱ bola la mo̱ń ońol’asu. Ndolo ba be̱nno̱ ońol’asu ńangame̱n tapa biso̱ o njib’a mulema na ńakisane̱ biso̱ o be̱ ko̱di o ebol’a Yehova.—2 Kor. 5:14, 15.

Keka te̱ je̱ne̱ ne̱ni o me̱nde̱no̱ be̱ muńe̱nge̱ o was’a peńa, o bia ná wongwane̱ bape̱pe̱ o be̱ baboledi ba Yehova na bokwedi ba Yesu! (Ombwa dongo 14)

14. Njika mbad’a bwam po̱ di be̱nno̱ ńa timbise̱le̱ Yehova na Yesu masoma e? (Ombwa pe̱ maduta.)

14 Mbad’a bwam po̱ ńa timbise̱le̱ Loba lasu na Mun’ao masoma ońola nje ba bolino̱ ńe nde ná di bole me̱se̱ o jongwane̱ bato o be̱ baboledi ba Yehova na bokwedi ba Yesu. (Mat. 28:19, 20) Nika nde ńamuloloma Paulo a bolino̱ o lee̱le̱ Loba na Kristo masoma. A ta bia ná jemea la Yehova le nde ná “bato be̱se̱ bongisabe̱, ba we̱le̱ pe̱ so̱ṅtane̱ mbale̱.” (1 Tim. 2:3, 4) A boli nje ye̱se̱ e ta o ngud’ao o ebol’ao ya dikalo ná ongwane̱ bato jita “ná ye̱ke̱i te̱ [a] sunge dongo.”—1 Kor. 9:22, 23.

BWA MUŃE̱NGE̱ O JOKWA EYAL’A LOBA

15. Bupisane̱ Myenge 1:2, nje e me̱nde̱ bole̱ ná di be̱ bonam e?

15 Mutiledi mō̱ ńa kalat’a Myenge a kwali ná moto ńe bonam na nu matongwe̱le̱ e nde nu ńena nu ‘to̱ndi mbend’a Yehova,’ nu ‘maduteye̱ pe̱ ońol’ao mwese na bulu.’ (Mye. 1:1-3) Joseph Rotherham, mutukwed’a Bibe̱l mō̱ a kwali jombwea y’epasi ná nu moto angame̱n “be̱ne̱ ńo̱ng’a bediedi ba Loba kańena a mapulise̱ mo̱, okwa mo̱, a no̱ngo̱ pe̱ ponda o dutea ońol’ao.” A bati pe̱ ná “moto a tombise̱ te̱ buńa bō̱ esibe̱ mo̱ langa Bibe̱l, ke̱ a bo̱lo̱ne̱ nde bo buńa.” We ná o bwane̱ jokwa la Bibe̱l muńe̱nge̱ ke̱ woko belēdi bao be̱se̱, o wasa pe̱ je̱ne̱ mulatako mwe oteten a be belēdi be̱se̱. E se̱ muńe̱nge̱ yeno̱ o jokwa Eyal’a Loba o matongo mao me̱se̱ e!

16. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di mabupe̱ e?

16 E titi ndutu o so̱ṅtane̱ mbale̱ yena Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱ o Eyal’ao. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ belēdi ba njiba bō̱ bena be nde tempe̱l a mudī ninde̱ne̱ ńa Yehova, ńena Paulo a kwaledino̱ o leta lena a tiledino̱ kriste̱n a Bonahebe̱r. Di pite̱ ná jokwa la be belēdi di me̱nde̱ bwese̱ wa muńe̱nge̱.

MWENGE 94 Masoma ońol’Eyal’a Loba

a Jokwa la Bibe̱l le ná di bwese̱ biso̱ muńe̱nge̱ jita, di wanea biso̱ tombwane̱, di bola pe̱ ná di bate sisea be̱be̱ na Sango asu ńe o mo̱ń. O din jokwa di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jokwa Eyal’a Loba o matongo mao me̱se, nika ńe nde “tindame̱ na bwaba na njiba na jasame̱” lao.

b Ombwa mulopo ma jokwa “Edinge̱ ya kwaṅ yena ye mweńa ońol’ango̱” o Njongo a Betatedi ńa Madibe̱dibe̱ 2022.

c Ná o bie ne̱ni boṅsane̱ ońola mambo ma betańsedi ma me̱nde̱ tombe̱ son a ponda, ombwa kalati Le Royaume de Dieu en action ! dip. 230.