Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 44

Konakona moule Eendjovo daKalunga

Konakona moule Eendjovo daKalunga

‘Shiiveni nawanawa ounene, oule womukokomoko, oule wopombada noule wopedu woinima yopakalunga.’ — EF. 3:18.

EIMBILO 95 Ouyelele otau hapupala

EXUKU LOSHITUKULWA a

1-2. Onghedi ya denga mbada yokulesha nokukonakona Ombiibeli oilipi? Yandja oshihopaenenwa.

 DILADILA nee ngeno to ningi etokolo lokulanda eumbo. Oshike to ka kala wa hala okumona, ofimbo ino ninga etokolo olo? Mbela efano ashike lokomesho yeumbo olo? Nopehe na omalimbililo, oto ka kala wa hala oku ke li tala komudidi, to li tale kondje nomeni, eenduda adishe nosho yo oinima aishe oyo i li oshitukulwa sheumbo olo. Otashi ka kala shiwa okupopya naumwe, oo e shii nawa omudutilo weumbo olo. Oshoshili kutya oto ka kala wa hala okushiiva nawa ouyelele aushe weumbo olo wa hala okulanda.

2 Ohatu dulu okuninga sha faafana, ngeenge hatu lesha nokukonakona Ombiibeli. Omushiivinawa umwe wOmbiibeli okwa faafanifa etumwalaka lOmbiibeli “netungo la kula, lilelile nola tungilwa kekanghameno la ya moule.” Ndele ongahelipi to dulu okushiiva ashishe osho shi li mOmbiibeli? Ngeenge owa lesha to endelele, oto ka shiiva ashike “omahovelohongo eendjovo daKalunga.” (Heb. 5:12) Ngaashi ashike wa pumbwa okuya meni leumbo, opo u lihonge shihapu kombinga yalo, owa pumbwa yo okukonakona Ombiibeli noukeka, opo u dule oku i uda ko pauyadi. Onghedi imwe ya denga mbada yokukonakona Ombiibeli, okumona nghee oitukulwa ya yoolokafana yetumwalaka lOmbiibeli ya kwatafana. Kendabala okuuda ko osho wa itavela nosho yo omatomheno kutya omolwashike shoshili.

3. Omuyapostoli Paulus okwa ladipika Ovakriste vakwao va ninge shike, nomolwashike? (Ovaefeso 3:​14-19)

3 Opo tu ude ko Eendjovo daKalunga pauyadi, otu na oku di konakona moule. Omuyapostoli Paulus okwa ladipika ovamwaxe va konakone Eendjovo daKalunga noukeka, opo va ‘shiive nawanawa ounene, oule womukokomoko, oule wopombada noule wopedu’ woshili. Kungaho, otava ka kala va “twama nova pamenena” meitavelo. (Lesha Ovaefeso 3:​14-19.) Nafye otwa pumbwa okuninga sha faafana. Natu ka taleni nghee hatu dulu okukonakona moule Eendjovo daKalunga, opo tu ude ko eityo lado pauyadi.

KONAKONA MOULE OSHILI YOMBIIBELI

4. Oshike hatu dulu okuninga, opo tu ehene popepi elela naJehova? Yandja oihopaenenwa.

4 Tu li Ovakriste, inatu hala ashike okuuda ko omahovelohongo Ombiibeli. Kekwafo lomhepo iyapuki yaKalunga, otwa halelela okulihonga “oinima yomoule yaKalunga.” (1 Kor. 2:​9, 10) Omolwashike ito hovele ekonakono lopaumwene olo tali ke ku kwafela u ehene popepi elela naJehova? Pashihopaenenwa, konakona nghee Jehova a ulikila ovapiya vaye vonale ohole nanghee tashi ulike kutya naave oku ku hole. Oto dulu okukonakona nghee Jehova a li a hala Ovaisrael ve mu longele nokuyelekanifa nghee Jehova a hala tu mu longele kunena. Ile oto dulu okukonakona moule omaxunganeko oo Jesus a wanifa po monghalamwenyo yaye nopefimbo loukalele waye kombada yedu.

5. Mbela ope na oshinima osho wa hala okuninga omapekapeko noukeka pekonakonombiibeli loye lopaumwene?

5 Vamwe ovo hava ningi omapekapeko nawanawa, ova tumbula oinima inini oyo ve hole okukonakona moule mEendjovo daKalunga. Oto dulu okumona oinima imwe oyo va popya moshimhungu “ Omaetepo e na sha nokukonakona moule Ombiibeli.” Oto dulu okumona ehafo linene mokukonakona oitukulwa ya tya ngaho kekwafo lembo Elongifwambo lokukonga Omauyelele mOishangomwa yEendombwedi daJehova. Okuninga ekonakonombiibeli lomoule otaku dulu okupameka eitavelo loye nosho yo oku ku kwafela u ‘mone eshiivo lokushiiva Kalunga.’ (Omayel. 2:​4, 5) Paife natu ka kundafaneni kombinga yoshili imwe yomoule yOmbiibeli oyo hatu dulu okukonakona noukeka.

DILADILA MOULE KOMBINGA YELALAKANO LAKALUNGA

6. (a) Eyooloko oli li peni pokati komhangela nosho yo elalakano? (b) Omolwashike taku dulu okutiwa kutya elalakano laJehova li na sha novanhu nosho yo edu “olaalushe”? (Ovaefeso 3:11)

6 Pashihopaenenwa, diladila osho Ombiibeli ya popya kombinga yelalakano laKalunga. Ope na eyooloko la kula pokati komhangela nelalakano. Ohatu dulu okufaafanifa omhangela nokuhoolola ondjila oyo tai tu twala konhele yonhumba oko twa hala okuya. Ashike ngeenge mondjila oyo omu na einda, otali dulu oku tu imba tuha ye konhele ya tya ngaho. Mepingafano naasho, ohatu dulu okuyelekanifa elalakano nonhele oyo twa hala okuya. Otu shii filufilu konhele oko twa hala okuya, ashike ohatu dulu okukufa ondjila imwe i lili, opo tu ye ko. Ndele ohatu dulu okuya ko neendjila da yoolokafana. Ngeenge mondjila imwe omu na einda, ohatu dulu okuya ko nondjila ikwao. Ohatu pandula Jehova, eshi e tu hololela kanini nakanini ‘elalakano laalushe’ mOmbiibeli. (Ef. 3:11) Jehova ota dulu okuhoolola eendjila da yoolokafana, opo a wanife po elalakano laye noha pondola alushe, molwaashi ‘oinima aishe okwe i lilongelela,’ ile tu tye oha longifa keshe shimwe, opo a wanife po elalakano laye. (Omayel. 16:4) Oidjemo yakeshe osho Jehova ta ningi otai kalelele fiyo alushe. Elalakano laJehova olilipi, nomalunduluko elipi a ninga, opo a dule oku li wanifa po?

7. Konima eshi ovanhu votete va tukula ounashibofa, ongahelipi Jehova a lundulula onghedi yokuwanifa po elalakano laye? (Mateus 25:34)

7 Kalunga okwa lombwela ovanhu votete elalakano laye li na sha navo. Ova li ve na ‘okudalafana nokuhapupala, ndele tava yadifa edu, nokukala mepangelo lavo, ndele tava pangele oinamwenyo aishe tai linyenge’ kombada yedu. (Gen. 1:28) Eshi Adam naEva va tukula ounashibofa, osha ningifa ovanhu va fyuulule oulunde, naasho inashi ya moshipala elalakano laJehova. Jehova okwa lundulula onghedi yokuwanifa po elalakano laye. Okwa li a tokola diva okudika po Ouhamba meulu, oo tau ka wanifa po elalakano laye lopehovelo li na sha novanhu nosho yo edu. (Lesha Mateus 25:34.) Peufwafimbo laye, Jehova okwa li a tuma Omona waye omuholike kombada yedu, opo a honge ovanhu kombinga yOuhamba nosho yo okuyandja omwenyo waye e tu kulile moulunde nefyo. Opo nee Jehova okwa ka nyumuna Jesus, a ye meulu, opo a ka pangele e li Ohamba yOuhamba waKalunga. Ashike ope na shihapu osho hatu dulu okudilonga kusho shi na sha nelalakano laKalunga.

Diladila kefimbo, eshi oishitwa aishe yomeulu noyokombada yedu tai ka kala ya hanganifwa noidiinini kuJehova! (Tala okatendo 8)

8. (a) Enenediladilo lOmbiibeli olilipi? (b) Ngaashi sha yelifwa mOvaefeso 1:​8-11, oshike vali Jehova ta ka wanifa po? (Tala efano kombada yoshifo.)

8 Enenediladilo lOmbiibeli ololo kutya edina laJehova otali ka yapulifwa, eshi ta ka wanifa po elalakano laye li na sha nedu okupitila mOuhamba waye, oo u li meke laKristus. Elalakano laJehova itali dulu okulundululwa. Okwa udaneka kutya oinima aishe otai ka ningwa, ngaashi a popya. (Jes. 46:​10, 11; Heb. 6:​17, 18) Mokweendela ko kwefimbo, edu otali ka lundululwa li ninge oparadisa omo tamu ka kala oludalo laAdam naEva la wanenena, liyuki notali ka kala “nomwenyo fiyo alushe.” (Eps. 22:26) Osho hasho ashike Jehova ta ka wanifa po. Ota ka hanganifa oishitwa yaye aishe yomeulu naayo yokombada yedu. Opo nee aveshe otava ka kala ovadiinini mokudulika kuJehova e li Omupangeli wavo. (Lesha Ovaefeso 1:​8-11.) Ino tunhukwa tuu omolwonghedi ya denga mbada omo Jehova ta ka wanifa po elalakano laye!

DILADILA MOULE KOMBINGA YONAKWIIWA YOYE

9. Ohatu ka mona shi fike peni monakwiiwa, ngeenge ohatu lesha Ombiibeli?

9 Natu ka taleni kexunganeko, olo Jehova a popya moshikunino shaEden, olo li li muGenesis 3:15. b Otali ulike koiningwanima oyo tai ka wanifa po elalakano laye, ashike oiningwanima oyo otai ka ningwa omido omayovi lwanima. Pashihopaenenwa, Kalunga okwa lombwela Abraham kutya konima yomapupi mahapu, umwe womoludalo laye ota ka ninga Kristus. (Gen. 22:​15-18) Opo nee mo 33 O.P., Jesus okwa li a tuwa moshififinwa, ngaashi sha li sha xunganekwa. (Oil. 3:​13-15) Oshitukulwa shaxuuninwa shexunganeko li na sha noludalo, olo tali ka nyanyaula omutwe waSatana, otali ka wanifwa momido di dulife 1 000 monakwiiwa. (Eh. 20:​7-10) Ombiibeli oya holola shihapu shi na sha naasho tashi ka ningwa, eshi outondwe, oo u li pokati kounyuni waSatana nehangano laJehova tau ka hanga oshitwa shopombada.

10. (a) Oiningwanima yomonakwiiwa ilipi twa teelela mafiku? (b) Ongahelipi hatu dulu okulongekida omadiladilo nomutima wetu? (Tala eshangelo lopedu.)

10 Diladila kombinga yoiningwanima ididilikwedi oyo ya xunganekwa mOmbiibeli. Shotete, oiwana otai ka ingida “ombili neameno!” (1 Tes. 5:​2, 3) Opo nee “ombadilila,” oudjuu munene otau ka hovela, eshi oiwana tai ka ponokela omalongelokalunga oipupulu aeshe. (Eh. 17:16) Konima yaasho, otashi dulika pa ka kale omamoniko, oo taa ulike “Omona womunhu te uya moilemo yokeulu e na eenghono noshinge shinene.” (Mat. 24:30) Jesus ota ka tokola ovanhu nokutongola eedi moikombo. (Mat. 25:​31-33, 46) Satana ota ka twikila okukondjifa Jehova, molwaashi oku tonde neenghono oshiwana shaYe. Ote ke linyengifa oiwana ye limanga kumwe, oyo ya ifanwa kOmbiibeli Gog, medu laMagog a ponokele oshiwana shaJehova. (Hes. 38:​2, 10, 11) Pomhito imwe, oshixupe shovavaekwa otashi ka ongelwa shi ye meulu shi ka waimine Kristus nomatangakwaita aye omeulu va kalwe poita yaArmagedon, osho tashi ka xulifa po oudjuu munene. c (Mat. 24:31; Eh. 16:​14, 16) Opo nee Omido Eyovi dOkupangela kwaKristus otadi ka hovela. — Eh. 20:6.

Ito ka kala tuu u udite wa ehena popepi elela naJehova, konima eshi we lihonga kombinga yaye omido omabiliyona! (Tala okatendo 11)

11. Eteelelo lomwenyo waalushe ole ku kuma ngahelipi? (Tala yo efano.)

11 Diladila konakwiiwa yoye konima yomido eyovi. Ombiibeli oya popya kutya Omushiti wetu okwa “tula momutima [wetu] oukwaalushe.” (Omuud. 3:11) Diladila kutya osho osha hala okutya ngahelipi kwoove nosho yo kekwatafano loye naJehova. Embo Ehena popepi naJehova, epandja 319, ola popya outumbulilo uhokwifa la ti: “Konima eshi hatu ka kala tu na omido omafele, omayovi, omamiliyona nosho yo nokuli nomabiliyona, ohatu ka kala tu shii shihapu shi na sha naJehova Kalunga shi dulife paife. Ndele nande ongaho, pefimbo opo ohatu ka kala tu wete pe na natango oinima ihapu ihokwifa oyo twa pumbwa okulihonga. . . . Otashi ka kala shitunhula neenghono okukala nomwenyo fiyo alushe nohatu ka hafela oinima i lili noku lili. Osho tashi ka kala shihafifa unene oshosho kutya ohatu ka kala tu na omhito yokweehena alushe popepi elela naJehova.” Ofimbo twa teelela, oshike vali hatu dulu okukonakona moule, eshi hatu twikile okukonakona Eendjovo daKalunga?

TALA POMBADA MEULU

12. Ongahelipi hatu dulu okutala pombada meulu? Yandja oshihopaenenwa.

12 Eendjovo daKalunga oda holola kanini kutya ohashi kala shi li ngahelipi okukala moipafi yaJehova “mokombadambada.” (Jes. 33:5) Ombiibeli oya holola oinima itunhula i na sha naJehova nosho yo oshitukulwa shehangano laye lomeulu. (Jes. 6:​1-4; Dan. 7:​9, 10; Eh. 4:​1-6) Pashihopaenenwa, ohatu dulu okulesha kombinga yoinima oyo itunhula, oyo Hesekiel a mona, eshi ‘eulu la yeuluka ndele ta mono omamoniko aKalunga.’ — Hes. 1:1.

13. Oshike wa pandula shi na sha nonghandangala oyo Jesus ta dana meulu, ngaashi sha yelifwa mOvaheberi 4:​14-16?

13 Diladila yo konghandangala oyo Jesus ta dana e li Ohamba yetu tai pangele meulu nOmupristeri Munene, oo e tu uditile oukwao wananghali. Ohatu dulu okweehena popepi “nolukalwapangelo laKalunga omunefilonghenda” nokwiilikana tu filwe onghenda nokupula ekwafo “pefimbo la wapala.” (Lesha Ovaheberi 4:​14-16.) Inatu efa nandenande efiku li lidenge pedu inatu diladila kwaasho Jehova naJesus ve tu ningila, naasho tave tu ningile okudja meulu. Ohole yavo yoku tu hola nai kume omitima detu noku tu linyengifa tu kale ovaladi, eshi hatu longele Jehova. — 2 Kor. 5:​14, 15.

Diladila kehafo olo to ka kala u na mounyuni mupe, eshi to ka kala u shii kutya owa kwafela ovanhu vahapu va ninge Eendombwedi daJehova nova ninge ovahongwa vaJesus! (Tala okatendo 14)

14. Oshinima shimwe shilipi sha denga mbada hatu dulu okuninga, opo tu ulike kutya otwa pandula neenghono Jehova naJesus? (Tala yo omafano.)

14 Onghedi imwe ya denga mbada omo hatu dulu okuulika kutya otwa pandula neenghono Kalunga ketu nOmona waye omokukendabala tu kwafele vamwe va ninge Eendombwedi daJehova nosho yo ovahongwa vaJesus. (Mat. 28:​19, 20) Osho osho sha li sha ningwa komuyapostoli Paulus, eshi a ulika kutya okwa pandula Kalunga kaye naKristus. Okwa li e shii kutya Jehova okwa hala “ovanhu vomaludi aeshe va xupifwe nova shiive nawa oshili.” (1 Tim. 2:​3, 4) Okwa longa noudiinini moukalele waye, opo a dule ‘okukwafela ovanhu vomaludi aeshe.’ — 1 Kor. 9:​22, 23.

MONA EHAFO MOKUKONAKONA MOULE EENDJOVO DAKALUNGA

15. Metwokumwe nEpsalme 1:​2, oshike tashi dulu oku tu etela ehafo?

15 Omushangi wEpsalme lotete okwa popya a ti kutya omunhu oo a hafa noha pondola oye ou ha “hokwa omhango yOmwene” nohe i “diladila omutenya noufiku.” (Eps. 1:​1-3) Omutoloki umwe wOmbiibeli okwa popya shi na sha neevelishe odo a ti kutya omunhu ota ka ulika kutya okwa “hala ewiliko laKalunga, ngeenge okwa kala te li kongo mokukonakona nosho yo mokukala ta dilonga efimbo lile kwaasho a lesha.” Okwa weda ko ta ti: “Ngeenge omunhu okwa pitifa po efiku limwe ina lesha Ombiibeli, okwa xutwifa ounongo wefiku olo okudja mOmbiibeli.” Oto dulu okumona ehafo mokukonakona Ombiibeli, mokukala u na ohokwe moitukulwa yayo ihapu ya fimana nokumona nghee aishe ya pambafana. Kashi hafifa tuu okukonakona Eendjovo daKalunga moule!

16. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi shikula ko?

16 Oshili ya denga mbada oyo Jehova he tu hongo mEendjovo daye ka idjuu kufye okuuda ko. Moshitukulwa tashi shikula ko, ohatu ka konakona oshili imwe yomoule, otembeli yopamhepo yaJehova inene, oyo Paulus a popya monhumwafo yaye oyo a li a shangela Ovakriste Ovaheberi. Oto ka mona ehafo linene, eshi to ka konakona moule oshikundafanwa osho.

EIMBILO 94 Pandula Kalunga molwEendjovo daye

a Okukonakona Ombiibeli otaku tu etele ehafo tali kalelele notaku tu ehenifa popepi elela naTate yetu womeulu. Moshitukulwa eshi, ohatu ka mona nghee hatu dulu okukonakona noukeka ‘ounene, oule womukokomoko, oule wopombada noule wopedu’ wEendjovo daKalunga.

b Tala oshitukulwa “Exunganeko olo la fimana kufye” mOshungonangelo yaJuli 2022.

c Opo tu lihonge nghee hatu dulu okulilongekidila oiningwanima ididilikwedi oyo tai ke uya monakwiiwa i li popepi, tala embo Ouhamba waKalunga otau pangele! ep. 230.