Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

ONTHELE YOKULILONGESWA 45

Panda Elao Una-lio Liokufendela Meumbo lya Siovaa

Panda Elao Una-lio Liokufendela Meumbo lya Siovaa

“Fendei Una walinga eulu nohi.” — Ehol. 14:7.

OTYIIMBO 93 Yamba Omaliongiyo Etu

ETYI MATULILONGESA a

1. Oityi oandyu yapopia, ya omokonda yatyi tyesukisila unene kwoonthwe?

 INE ukati ñgaa oandyu yeya okupopia noove, okuti moitehela? Hono kuna oandyu imwe ili nokupopia novanthu ‘vovilongo aviho, vomihoko aviho, vomalaka aeho, ovanthu vatyo aveho.’ Oityi ina nokuvepopila? Ina nokuveti: “Tilei Huku iya amumuavela omunkhima, . . . fendei Una walinga eulu nohi.” (Ehol. 14:6, 7) Huku yotyotyili ovanthu aveho ñgeno vena okufenda, o Siovaa vala. Onthwe tupandula unene omphitilo etwavela yokumufendela meumbo liae enene!

2. Eumbo enene lya Siovaa, eumbo patyi? (Tala okakasa kati: “ Otyo Hatyoko-ko Eumbo Enene lya Huku.”)

2 Eumbo lya Huku enene tuli nokupopia apa, eumbo patyi? Opi papopia umwe nawa eumbo liatyo olio? Eumbo tuli nokupopia apa, heumbo-ko liovitunge. Eumbo tuli nokupopia, elao Siovaa apa ovanthu aveho liokumufenda, etyi apakula Sesusi. Otyipuka otyo Paulu wetyipopia umwe nawa momukanda ahonekelele Ovakilisitau ova Hembeleu ankho vakala mo Sundeya. b

3-4. Oityi Paulu ahonekelele Ovakilisitau ova Hembeleu? Oityi alingile evekwateseko?

3 Omokonda yatyi Paulu ahonekelele omukanda Ovakilisitau ova Hembeleu vakala mo Sundeya? Mokutala, ovipuka vivali viemutwaile kokuhoneka omukanda oo. Tyo tete, opala okuvepameka. Ovanyingi ankho vekulila melongeso liova Sundaa, etyi valinga ovalanduli va Kilisitu, omalombe omomakapela vatunda pahe ankho evepopia. Omokonda yatyi ankho evepopila? Evepopia mokonda ovalanduli va Kilisitu ankho vetupu ondywo yokufendela, nii omutala wokulingila Huku ovilikutila, nii ovanakwa vevelingila-ko ovilikutila. Mokutala otyipuka otyo ovalanduli va Kilisitu tyevesoyesile, atyitendesa onthumbi yavo mu Huku. (Heb. 2:1; 3:12, 14) Tyipondola vamwe vahandele umwe okukondoka melongeso liova Sundaa.

4 Tya vali, Paulu ankho wahanda okupa ondundo Ovakilisitau ova Hembeleu, vatutumbe nokunoñgonoka otyili vehei, otyili tyaya kohi, “okulia kuakola” kuvahiwa Mondaka ya Huku. (Heb. 5:11-14) Mokutala ova Sundaa vamwe nkhele ankho vena-tyo vala tyokulandula Ovitumino Viapelwe Mwisesi. Mahi Paulu evepopila okuti ovilikutila viapopiwa Movitumino, havio-ko vali vipola onkhali omunthu. Ovitumino ovio, ankho pahe kavilandulwa vali. Otyili tyatyo otyo tyaya kohi, otyo ankho Paulu eli nokupopila ova Hembeleu. Evehinangelesa okuti, ‘ekevelelo liokukahi vali nawa’ ovanthu vamonena motyilikutila tya Sesusi, olio malivekwatesako, ‘avafwene vali ku Huku.’ — Heb. 7:18, 19.

5. Oityi twesukisila okunoñgonoka etyi tyipopia omukanda ova Hembeleu, ya omokonda yatyi?

5 Paulu wapopilile nawa ova Hembeleu eveti, okukala omulanduli wa Kilisitu tyalamba pweetyi ankho vafenda Huku kohale. Evi valingaile kohale pokulandula Ovitumino, ‘otyihi (otyikafi) tyovipuka maviya, mahi olutu lwetyeeta, o Kilisitu.’ (Kolo. 2:17) O ngotyindindimbe tyomunthu vala, otyindindimbe tyatyo, otyindindimbe vala, ha munthu-ko. Novipuka ova Sundaa valingaile pokulandula Ovitumino Viapelwe Mwisesi, ankho otyimo vala tyeetyi mavahimbika okulinga tyina vamalingi ovalanduli va Kilisitu. Onthwe tuna okunoñgonoka atyiho Siovaa alinga na tuyovoke konkhali, atutyivili okumufenda umwe nawa ngeetyi ngwe ahanda. Monthele ei matupopi etyi tyapopiwa momukanda ova Hembeleu. Evi ankho vilinga ova Sundaa pokufenda, matuvieeleka ‘notyihi (notyikafi),’ evi vilinga ovalanduli va Kilisitu pokufenda, atuvieeleka ‘nolutu lwatyo oku kwatuka otyihi.’ Matulingi ngootyo tunoñgonoke vali nawa eumbo lya Huku omu tufendela, tupu matutale omokonda yatyi twesukisila okulinoñgonoka.

EKAKA LIEFENDELO

6. Oityi ankho tyilingwa mekaka liefendelo?

6 Etyi ova Sundaa ankho valinga pokufenda. Paulu pokwahangununa otyityi eumbo lya Huku, wapopia ekaka liefendelo liatungilwe na Mwisesi menima 1512 Pweetyi Kilisitu Eheneye. (Tala okakasa kati: “Etyi Ova Sundaa Ankho Valinga — Etyi Ovakilisitau Valinga.”) Ekaka liefendelo, ekaka limwe liatungilwe nova Isilayeli, liti tyina vailuka velihanya-po avekelitunga vali apa vehikila. Vakalele umwe nalio omanima ehungi po 500, vekeliyeka-po vala etyi mo Selusalei mwatungwa ondywo ya Huku. (Êxo. 25:8, 9; Núm. 9:22) “Pekaka liokufendela,” opo ova Isilayeli ankho veliongiya vafende Huku, tupu ankho opo vaavela ovilikutila. (Êxo. 29:43-46) Mahi ekaka olio ankho lina etyi lilekesa tyikahi nawa Huku alingila Ovakilisitau.

7. Onalupi meumbo enene lya Huku mwahimbika okufendelwa?

7 Etyi Ovakilisitau valinga pokufenda. Ekaka liefendelo liova Isilayeli, ‘otyimo tyatyo vala tyovipuka vili keulu,’ lilekesa eumbo enene lya Siovaa. Paulu wati: “[Ekaka olio] otyilekeso vala pala omuvo uno.” (Heb. 8:5; 9:9) Naina, pomuvo Paulu ahonekela ova Hembeleu, Ovakilisitau ankho veli-ale nokufendela meumbo lya Huku. Meumbo liatyo omo, mwahimbika okufendelwa menima 29, enima Sesusi ambatisalwa, alembulwa nomphepo ikola, apewa otyilinga tyokukala “omunene-nakwa” aundapele Siovaa meumbo liae enene. cHeb. 4:14; Ovil. 10:37, 38.

OMUNENE-NAKWA

8-9. Omu mutyipopila Ova Hebeleu 7:23-27, oityi tutila ovanene-nakwa ova Isilayeli velikalela unene Nomunene-nakwa Sesusi Kilisitu?

8 Etyi ova Sundaa ankho valinga pokufenda. Omunene-nakwa wapelwe otyilinga tyokupakulila-ko ovanthu ovilikutila ku Huku. Omunthu wo tete wapelwe otyilinga otyo, o Alau. Wanakelwe na Siovaa monthiki ekaka liefendelo liapakulwa. Mahi ngeetyi tyapopia Paulu, ‘ankho kuesukisa kukale ovanakwa ovanyingi velipinga mokonda ononkhia mbuvetyilika okutualako okukala ovanakwa.’ d (Tanga Ova Hebeleu 7:23-27.) Mokonda ovanene-nawa vali ovanthu ovakwankhali, pokulinga ovilikutila ankho valinga umwe no viononkhali mbavo. Otyo tutila ovanene-nakwa vova Isilayeli, velikalela unene Nomunene-nakwa Sesusi Kilisitu.

9 Etyi Ovakilisitau valinga pokufenda. Mokonda Sesusi Kilisitu Omunene-nakwa, pahe ‘omuundapi . . . wo [meumbo] liotyotyili, lina liatungwa na Siovaa ha nomunthu.’ (Heb. 8:1, 2) Paulu wati: ‘Mokonda [Sesusi] utwalako nomwenyo apeho, ounakwa wae utupu onomphinga.’ Apopi vali ati: “Sesusi utupu esilo, welikalela no vokulinga ononkhali,” welikalela novanakwa vova Isilayeli, ngwe kalingi onkhali, ‘kesukisa okwaava ovilikutila ononthiki ambuho.’ Pahe matutale okutyi omutala wovilikutila, novilikutila viatyo vialingailwe nova Isilayeli vielikalela neevi vilinga Ovakilisitau.

OMUTALA WOVILIKUTILA NOVILIKUTILA

10. Oityi tyilekesa ovilikutila vialingaililwe komutala wotyitasu?

10 Etyi ova Sundaa ankho valinga pokufenda. Pombundi yekaka liefendelo pondye, pali omutala wovilikutila wotyitasu, oku kuyokelwa ovinyama viapakulwa ku Siovaa. (Êxo. 27:1, 2; 40:29) Mahi ovilikutila ovio ankho kavipolo-ale ovanthu ononkhali. (Heb. 10:1-4) Ovilikutila ovio vialingaililwe pekaka liefendelo, ankho vilekesa otyilikutila tyokwayovola ovanthu vatyo aveho.

11. Okomutala patyi Sesusi eliava? (Ova Hebeleu 10:5-7, 10)

11 Etyi Ovakilisitau valinga pokufenda. Sesusi ankho utyii okuti watumwa na Siovaa pano pohi, na aave omwenyo wae ayovole ovanthu. (Mat. 20:28) Nanyo Sesusi pokwambatisalwa, welipakulile alinge etyi Siovaa ahanda. (Suau 6:38; Gal. 1:4) Sesusi pokwaava omwenyo wae, walinga ngatyina eupakulila komutala wovilikutila, mokonda walinga etyi Huku ahanda, okwaava omwenyo wae ayovole ovanthu. Sesusi waava vala omwenyo wae “like” anyime-ko ononkhali mbovanthu aveho vayumba onthumbi mwe. (Tanga Ova Hebeleu 10:5-7, 10.) Pahe matutale otyityi evi viali mekaka liefendelo vilekesa.

OMPHANGU IKOLA NOMPHANGU IKOLA UNENE

12. Olie ankho unyingila Momphangu Ikola? Olie ankho unyingila Momphangu Ikola Unene?

12 Etyi ova Sundaa ankho valinga pokufenda. Tyati ekaka liefendelo, onondywo mba Huku mbatungailwe mo Selusalei, mokati mwali ovipuka vimwe vielifwa. Mokati mwali ovipuka vivali — ‘Omphangu Ikola, Nomphangu Ikola Unene,’ pokati apatete otyinyanga. (Heb. 9:2-5; Êxo. 26:31-33) Momphangu Ikola, mwali okandiyelo okalaale koolu, nomutala wokuyokela o isesu, nomesa kupakwa onombolo. Omo yatyo ankho munyingila vala “ovanakwa valembulwa” valingile-mo ovilinga vya Huku. (Núm. 3:3, 7, 10) Momphangu Ikola Unene, mwali otyikasa tyomphango, atyiho tyahotwa noolu, tyilekesa okuti Siovaa opweeli. (Êxo. 25:21, 22) Omunene-nakwa, oe vala ankho uyeulula otyinyanga tyokwateta pokati, anyingila Momphangu Ikola Unene. Mahi utyilinga vala like menima, Monthiki Yokupaka Ononkhali. (Lev. 16:2, 17) Apeho tyina anyingila-mo, utyinda ohonde yotyinyama, ohonde ipata ononkhali mbae, no mbovanthu aveho. Etyi pakala, Siovaa kononkhono mbae, apotoyola umwe nawa etyi tyilekesa Omphangu Ikola, Nomphangu Ikola Unene. — Heb. 9:6-8. e

13. Omphangu Ikola, Nomphangu Ikola Unene mbulekesa-tyi Kovakilisitau?

13 Etyi Ovakilisitau valinga pokufenda. Povalongwa va Kilisitu, pena vamwe vehehi-ale valembulwa nomphepo ikola, avakala noupanga umwe omunene na Siovaa. Ovo yatyo vo 144.000, mavakalinga ovanakwa keulu na Sesusi. (Ehol. 1:6; 14:1) Omphangu Ikola yo mekaka liefendelo ovo umwe ilekesa, mokonda vakoyelwa pano pohi na Huku valinge ovana vae. (Loma 8:15-17) Omphangu Ikola Unene, oyo pahe ilekesa keulu, oku kukala Siovaa. “Otyinyanga” tyokwateta pokati, tyilekesa olutu lwa Sesusi pweetyi eli pano pohi, ankho kapondola okwenda keulu nolutu olo, akalinga Omunene-nakwa meumbo enene lya Huku. Sesusi etyi aava olutu lwae lulinge otyilikutila tyiyovola ovanthu, waikula ondyila opo Ovakilisitau aveho ovalembulwa vaye keulu. Novakilisitau ovalembulwa onga Sesusi, opo vakapewe ondyambi yavo keulu, kavapondola okwenda-ko nolutu lwavo vena-lo tyina veli pano pohi. (Heb. 10:19, 20; 1 Kol. 15:50) Etyi Sesusi atutiliswa, akanyingila Momphangu Ikola Unene meumbo enene lya Huku, omu ovalembulwa aveho veli nokumuvasa.

14. Omu mutyipopila Ova Hebeleu 9:12, 24-26, oityi tutila okufendela meumbo enene lya Huku tyalamba-po etyi ankho tyifenda ova Isilayeli kohale?

14 Tyamoneka umwe nawa okuti, oluhi lwatyo lwefendelo liasukuka lya Siovaa, otyilikutila tyeyovo, notyilinga Sesusi Kilisitu ena-tyo tyounakwa. Nanyo, otyipuka tufenda Huku pehepano, tyalamba-po etyi tyalingaile ova Isilayeli. Omunene-nakwa omu Isilayeli ankho unyingila Momphangu Ikola Unene yatungwa novanthu, unyingila-mo nohonde yovinyama, mahi Sesusi waya akanyingila umwe keulu, omphangu ikola vali unene, ekelipakula ku Siovaa. Pokweliava etunkhile, ngwe wali omunthu wehena onkhali, wetyivila ‘okunyima-ko onkhali notyilikutila tyae mwene.’ (Tanga Ova Hebeleu 9:12, 24-26.) Sesusi oe otyilikutila tyahulilila, tyamana-ko umwe ononkhali. Ngeetyi pahe matutale, tyilinge tukevela okukakala keulu, tyilinge okukala pano pohi, atuho tupondola umwe okufendela Siovaa meumbo liae enene.

OMAPATA

15. Olie ankho uundapa pepata liekaka liefendelo?

15 Etyi ova Sundaa ankho valinga pokufenda. Pekaka liefendelo ankho pena epata limwe liahandyuka nawa, apa ovanakwa valingila ovilinga viavo. Mepata liatyo omo ankho muna omutala omunene wotyitasu wokulingila ovilikutila, nombasiya yotyitasu mukala omaande, omu ovanakwa velisukulila tyina valinga ovilinga vikola. (Êxo. 30:17-20; 40:6-8) Onondywo mba Huku mbatungilwe konyima, nambo mbali nomapata, apa ankho pehikila vana vehevanakwa ngapo vafendela Huku.

16. Ovalie vaundapa momapata eumbo enene lya Huku?

16 Etyi Ovakilisitau valinga pokufenda. Ovalembulwa veheneende keulu vakalinge ovanakwa na Sesusi, tyina nkhele veli pano pohi veli nokuundapa unene meumbo enene lya Huku, mepata lyo mokati. Ombasiya yali pepata, pondywo ya Huku kohale, ihinangelesa Ovakilisitau ovalembulwa okuti, vena okulinga ngeetyi Ovakilisitau aveho vena okulinga, okukala tyasukuka monondunge, nokukala noupanga omuwa na Huku. Ovakilisitau ‘ovanyingi vatyo’ vakwatesako onondenge mba Kilisitu ovalembulwa, opi vafendela Huku? Omu apositolu Swau wamwene ovanthu “vetai komutwe wotyipundi tyoutumini,” tyilekesa epata lyo kondye pano pohi, veli nokulingila Huku “ovilinga vikola tyitenya notyinthiki [meumbo liae].” (Ehol. 7:9, 13-15) Onthwe tupandula unene otyilinga otyo Siovaa etwavela, tyokumufenda tyasukuka meumbo liae enene!

ELAO TUNA-LIO LIOKUFENDA SIOVAA

17. Ovityi tupondola okwavela Siovaa?

17 Hono, Ovakilisitau atuho tuna elao limwe enene liokulingila Siovaa ovilikutila, tumupa omuvo wetu, nononkhono mbetu, neevi tuna-vio tukwateseko Ouhamba wae. Ngeetyi omu apositolu Paulu apopilile Ovakilisitau ova Hembeleu, atuho tupondola apeho okupa “Huku otyilikutila tyehiliviko, otyinyango tyomilungu vietu vipopila vakuetu enyina liae.” (Heb. 13:15) Matyimoneka vala okuti twapandula elao olio tuna-lio, tyina tufenda Siovaa, atumwavela atyiho otyiwa tuna-tyo.

18. Omu mutyipopila Ova Hebeleu 10:22-25, ovityi tuna okulinga, ovityi twahapondola okulimbwa?

18 Tanga Ova Hebeleu 10:22-25. Konthyulilo yomukanda Paulu ahonekelele ova Hembeleu, wapopia ovipuka ovinyingi twesukisa okulinga apeho opo tufende nawa Siovaa. Ovipuka ovio tyati umwe, okulikwambela ku Siovaa, okupopila vakwetu oviwa tukevelela, okwenda komaliongiyo, nokulipameka na vakwetu, ‘haunene tyina tutala okuti onthiki [ya Siovaa] ikahi popepi.’ Omukanda Eholololo wapopia okuti oandyu ya Siovaa yati: “Fenda Huku.” Yetyipopia umwe tuvali, tyimoneke okuti tyesukisa unene. (Ehol. 19:10; 22:9) Twahalimbwei otyili etyi tyaya kohi twelilongesa tyipopia eumbo enene lya Huku, nelao eli tuna-lio liokumufendela meumbo liatyo omo!

OTYIIMBO 88 Ndongese Onondyila Mbove

a Vimwe povipuka viaya kohi tuhole okulongeswa Mondaka ya Huku, eumbo liae enene. Mahi eumbo liatyo olio, eumbo patyi? Monthele ei, matulilongesa ovipuka viaya kohi viyemba keumbo enene lya Huku viapopiwa momukanda ova Hembeleu. Onthele ei maikukwatesako opande vali elao enene una-lio liokufenda Siovaa.

b Opo unoñgonoke vali nawa etyi tyipopia omukanda ova Hembeleu, tala ovindiu yokwati: Okuhimbika Omukanda Ova Hebeleu, mo jw.org.

c Movihonekwa vyo Ngeleku, omukanda ova Hembeleu oo vala wapopia okuti Sesusi Omunene-nakwa.

d Tyipondola mo Isilayeli ovanthu velipingaile kotyilinga tyounene-nakwa vekehikile umwe po 84, okuhimbikila pu Alau atee pweetyi ondywo ya Huku mo Selusalei yahanywa-po menima 70 P.K.

e Opo unoñgonoke vali nawa etyi ankho omunene-nakwa alinga Monthiki Yokupata Ononkhali, tala ovindiu yokwati: A Tenda, ili mo jw.org.

g Tala okakasa kati: “Oñgeni Ospilitu Yahololola Oityi Ondyuo ya Huku Yopaspilitu,” m’Omutala Womulavi 1 ya Kakwenye yo 2010, pefo 32.