Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 45

Cenin i prednost te služine ko e Jehovaskoro duhovno hrami

Cenin i prednost te služine ko e Jehovaskoro duhovno hrami

Obožavinen okole so kergja o nebo hem i phuv (OTK. 14:7)

GILI 93 De bereketi ko amare sostanokija

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. So vakerela jekh angeli hem so značinela adava amenge?

 SO AKO jekh angeli kerela tuja lafi? Dali bi šunea le te dikhe so isi te vakerel tuke? Avdive jekh angeli vakerela sekole nacijake, plemeske, čhibjake hem narodoske: „Daran taro Devel hem den leske slava... obožavinen okole so kergja o nebo hem i phuv“ (Otk. 14:6, 7). Samo o Jehova tano čačutno Devel kole so sekova jekh valjani te obožavinel le. But siem leske blagodarna so dengja amen i skapoceno prilika te služina leske ko leskoro baro duhovno hrami!

2. Soj tano e Jehovaskoro duhovno hrami? (Dikh hem i ramka „ So nane o duhovno hrami“.)

2 So točno tano o duhovno hrami hem kote šaj te arakha poviše informacie baši leste? O duhovno hrami nane doslovno objekti. Ov pretstavinela sa adava so spremingja o Jehova te šaj preku e Isuseskiri otkupno žrtva te služina leske ko ispravno način. O apostol Pavle objasningja nešto poviše bašo akava ko plo pismo dži ko Evreija so sine hristijanja taro prvo veko a kola so živinena sine ki Judeja. b

3-4. Soske o Pavle sine sekirimo e hristijanenge tari Judeja so sine Evreija, hem sar pomožingja lenge?

3 Soske o Pavle pišingja pismo e hristijanenge so sine Evreija ki Judeja? Verojatno taro duj glavna pričine. Prvo, te šaj te ohrabrinel len. But džene lendar angleder te oven hristijanja sine ki evrejsko religija. O religiozna vodačija tari lengiri purani religija verojatno asana sine lenge so ule hristijanja. Soske? Adaleske so e hristijanen na sine len hrami kote so ka džan te obožavinen e Devle, na sine len žrtveniko kote so ka den sine žrtve e Devleske, a ni sveštenikija. Akava šaj sine te obeshrabrinel e Hristoseskere učenikon hem te slabonkerel lengiri vera (Evr. 2:1; 3:12, 14). Nesave šaj čak sine ko iskušenie te iranen pe ki pumari purani religija.

4 Dujto, o Pavle manglja te ohrabrinel e Evreen so sine hristijanja panda poviše te trudinen pe te haljoven o neve ili o pohor sikljojba, javere lafencar „i zorali hrana“ koja so arakhljola ko e Devleskoro Lafi (Evr. 5:11-14). Izgleda nesave lendar panda ikerena pe sine ko e Mojseeskoro zakoni. Ama o Pavle objasningja kaj o žrtve so rodena pe sine ko Zakoni našti sine celosno te ciden o grevo. Adaleske e Mojseeskoro zakoni čhinavgja te važinel. Palo adava, o Pavle sikavgja len bašo nesave pohor čačipa. Ov setinkergja e hristijanen kaj isi len „pošuži nadež“ koja so temelinela pe ki e Isuseskiri žrtva hem koja so čače šaj sine te pomožinel lenge te oven „paše e Devlea“ (Evr. 7:18, 19).

5. So valjani te haljova taro biblisko lil Evreija hem soske?

5 O Pavle objasningja e evrejska phralenge soske o način sar služinena e Jehovaske sar hristijanja tano but pošukar taro način sar služingje leske angleder. O način sar o Evreija obožavinena sine e Devle sine samo „senka bašo bukja so valjani sine te aven, ama i realnost tano o Hristos“ (Kol. 2:17). I senka taro nesavo predmeti dela amen samo pretstava sar izgledinela. Slično, o način sar o Evreija služinena sine e Devleske angleder, sine samo senka tari realnost so valjani sine te avel. Amen valjani te haljova o nevo hristijansko način obožavibaske kova so odredingja o Jehova. Valjani te haljova sa adava o Jehova so kergja te šaj te oven prostime amare grevija hem agjaar te služina leske ko jekh prifatlivo način. Akana te sporedina i „senka“ (o način sar o Evreija obožavinena sine e Jehova angleder) hem i „realnost“ (o način sar obožavinaja e Jehova avdive) sar soj objasnimo ko lil Evreija. Akava ka pomožinel amenge pošukar te haljova o duhovno hrami hem te dikha sar amen siem vklučime ki leste.

O SVETO ŠATORI

6. Sar o Izraelcija koristingje o sveto šatori?

6 Senka. Te šaj o Pavle te objasninel soj tano o duhovno hrami, ov koristingja o sveto šatori kova so sine čhivdo taro Mojsej ko 1512 berš a.a.e. (Dikh i ramka „Senka — realnost“.) O Izraelcija phiravena sine pea o sveto šatori segde kote so selinena pe sine. Ola koristingje le skoro 500 berš sa džikote na sine kerdo o hrami ko Erusalim (2. Moj. 25:8, 9; 4. Moj. 9:22). Akava „šatori“ sine than kote so o Izraelcija khedena pe sine te obožavinen e Devle hem te den leske žrtve (2. Moj. 29:43-46). Ama o šatori isto agjaar pretstavinela sine nešto but pobaro so valjani sine te avel e hristijanenge.

7. Keda o duhovno hrami ulo realnost?

7 Realnost. O sveto šatori sine senka bašo adava soj ko nebo hem pretstavinela e Jehovaskoro baro duhovno hrami. O Pavle vakerela kaj „adava šatori tano slika bašo vreme so alo“ (Evr. 8:5; 9:9). Znači, ko vreme keda ov pišingja o pismo e Evreenge, o duhovno hrami više ulo realnost e hristijanenge. Počmingja te postojnel taro 29 berš a.e. Adava berš o Isus krstingja pe, sine pomazimo e Devleskere silaja hem počmingja te služinel ko e Jehovaskoro duhovno hrami sar „baro prvosvešteniko“ c (Evr. 4:14; Apo. 10:37, 38).

O PRVOSVEŠTENIKO

8-9. Sprema Evreija 7:23-27, savi važno razlika isi maškar o izraelska prvosveštenikija hem o baro prvosvešteniko o Isus Hristos?

8 Senka. O prvosvešteniko pretstavinela sine e narodo anglo Devel. O prvo prvosvešteniko ko Izrael, o Aron, sine čhivdo taro Jehova keda o sveto šatori sine posvetimo. Ama sar so objasningja o Pavle „adaleske so o meribe čhinavela sine e sveštenikon trajno te ačhoven ki adaja služba ko lengoro than mora sine te avel nekoj javer sar svešteniko“. d (Čitin Evreija 7:23-27.) Hem adaleske so sine nesovršena, o prvosveštenikija mora sine te den žrtve bašo ple grevija. Akaja tani jekh važno razlika maškar o izraelska prvosveštenikija hem o baro prvosvešteniko, o Isus Hristos.

9 Realnost. Sar amaro prvosvešteniko, o Isus Hristos „tano sluga... kova so služinela e manušenge ko čačutno šatori so vazdingja le o Jehova, a na manuš“ (Evr. 8:1, 2). O Pavle isto agjaar objasningja kaj „adaleske so [o Isus] živinela zasekogaš, nikoj nane te lel leskiri svešteničko služba“. O Pavle ponadari vakergja kaj o Isus tano „čisto, odvojmo taro grešnikija“ hem „na valjani te del sekova dive žrtve“ bašo ple grevija, sar so kerena sine o prvosveštenikija ko Izrael. Akana te dikha o razlike maškar o žrtvenikija hem žrtve ko purano vreme hem avdive.

O ŽRTVENIKIJA HEM O ŽRTVE

10. So sikavena sine o žrtve so žrtvujnena pe sine ko bakarno žrtveniko?

10 Senka. Anglo vlezi ko šatori sine jekh bakarno žrtveniko koleste so dena pe sine životinska žrtve e Jehovaske (2. Moj. 27:1, 2; 40:29). Ama, adale žrtvencar našti sine celosno te prostinen pe o grevija e manušengere (Evr. 10:1-4). Adava so dena pe sine celo vreme životinska žrtve ko sveto šatori jasno sikavela sine kaj valjani te avel jekh žrtva preku kolate so celosno ka prostinel pe o grevo e manušengoro.

11. Ko savo žrtveniko žrtvujngja pe o Isus? (Evreija 10:5-7, 10).

11 Realnost. O Isus džanlja kaj o Jehova bičhalgja le ki phuv te šaj te del plo životo sar otkupnina e manušenge (Mat. 20:28). Keda krstingja pe, o Isus sikavgja kaj tano spremno te kerel e Devleskiri volja (Jovan 6:38; Gal. 1:4). Ov žrtvujngja pe korkori pes ko jekh simbolično žrtveniko kova so pretstavinela e Devleskiri „volja“. A e Jehovaskiri volja sine leskoro Čhavo te žrtvujnel plo sovršeno manušikano životo. O Isus dengja plo životo sar žrtva „jekh puti hem zasekogaš“ te šaj trajno te čistinel ili te učharel o grevija sekaskere so ka sikavel vera ki leste. (Čitin Evreija 10:5-7, 10.) Akana te dikha so pretstavinena o bukja so sine andre ko sveto šatori.

I SVETO PROSTORIJA HEM I NAJSVETO PROSTORIJA

12. Koj šaj sine te khuvel ko prostorie taro sveto šatori?

12 Senka. O sveto šatori hem o hramija kola so pokasno sine gradime ko Erusalim sine but slična andral. Andre sine samo duj prostorie — „i Sveto prostorija“ hem „i Najsveto prostorija“ — kola so sine odvojme jekhe zavesaja (Evr. 9:2-5; 2. Moj. 26:31-33). Ki Sveto prostorija sine zlatno svetilniko, žrtveniko kote so tharela pe sine temjan hem astali kote so sine mare. Samo okolenge so sine „pomazime sveštenikija“ sine dozvolimo te khuven ki Sveto prostorija hem te keren pumari sveto služba (4. Moj. 3:3, 7, 10). Ki Najsveto prostorija sine o zlatno kovčeg e sojuzeskoro kolea so sine pretstavimi e Jehovaskiri prisutnost (2. Moj. 25:21, 22). Samo o prvosvešteniko šaj sine te khuvel pali zavesa ki Najsveto prostorija jekh puti ko berš, ko Dive prostibaske o grevija (3. Moj. 16:2, 17). Sekova berš, ov khuvela sine e životnengere ratea te šaj te oven čistime leskere grevija hem o grevija e celo narodoskere. Sar so nakhela sine o vreme, o Jehova preku plo sveti duh otkringja so čače pretstavinela sine sekova delo taro sveto šatori (Evr. 9:6-8).

13. So pretstavinena i Sveto prostorija hem i Najsveto prostorija taro šatori?

13 Realnost. Samo ograničimo broj taro e Isuseskere učenikija tane pomazime e Devleskere silaja hem isi len posebno odnos e Jehovaja. Akala 144.000 ka služinen sar sveštenikija ko nebo e Isusea (Otk. 1:6; 14:1). Džikote ola tane panda ki phuv, o Devel pomazinela len ple silaja hem posvojnela len sar ple duhovna čhave. I Sveto prostorija ko sveto šatori pretstavinela akava posebno odnos so isi len e Devlea džikote tane panda ki phuv (Rim. 8:15-17). A i Najsveto prostorija ko sveto šatori pretstavinela o nebo, o than kote soj o Jehova. I „zavesa“ koja so odvojnela i Sveto prostorija tari Najsveto prostorija pretstavinela e Isuseskoro manušikano telo. Sa džikote e Isuse sine le manušikano telo, ov našti sine te khuvel ko nebo ko duhovno hrami sar baro prvosvešteniko. Adaleske so o Isus sine spremno te otkažinel pe taro plo manušikano telo hem dengja le sar žrtva e manušenge, sa o pomazime hristijanja dobingje prilika te živinen upre ko nebo. Ola da mora te otkažinen pe taro pumaro manušikano telo te šaj te dobinen i nebesno nagrada (Evr. 10:19, 20; 1. Kor. 15:50). Otkeda voskresningja, o Isus khuvgja ki Najsveto prostorija taro duhovno hrami kote so sar so nakhela o vreme ka khuven hem sa o pomazanikija.

14. Sprema Evreija 9:12, 24-26, soske o način sar obožavinaja e Jehova ko leskoro duhovno hrami tano but pošukar?

14 Taro akava jasno dikhela pe kobor tano but pošukar o nevo način obožavibaske kova so kergja le o Jehova preku i otkupno žrtva hem i svešteničko služba e Isus Hristoseskiri. O prvosvešteniko ko Izrael khuvela sine ki Najsveto prostorija, koja so sine kerdi taro manuš, e ratea taro životinska žrtve. Ama o Isus khuvgja ko nebo, ko najsveto than, te šaj te pojavinel pe anglo Jehova. Adathe ov dengja plo pravo te živinel sar sovršeno manuš ki phuv sar otkupnina amenge „te šaj te cidel o grevo ple žrtvaja“. (Čitin Evreija 9:12, 24-26.) E Isuseskiri žrtva dela prilika celosno hem trajno te cidel pe o grevo. Sar so ka dikha, bizi razlika dali isi amen nadež te živina ko nebo ili tele ki phuv, sarine amen šaj te obožavina e Jehova ko leskoro duhovno hrami.

O DVORIJA

15. Koj služinela sine ko dvoro ko sveto šatori?

15 Senka. Ko sveto šatori sine jekh dvoro — baro than kova so sine zagradimo hem kote so o sveštenikija kerena sine pumare zadače. O baro bakarno žrtveniko kote so tharena pe sine o žrtve arakhljola sine ko dvoro zaedno e mijalnikoja kova so isto agjaar sine taro bakri. Akava mijalniko koristinena sine o sveštenikija te šaj te čistinen pe angleder te počminen te keren pumari sveto služba (2. Moj. 30:17-20; 40:6-8). Ama o hramija kola so pokasno sine gradime sine len hem avruno dvoro, kote so okola so na sine sveštenikija šaj sine te tergjon hem te obožavinen e Devle.

16. Koj služinela ko dvorija taro duhovno hrami?

16 Realnost. Angleder te džan ko nebo te služinen sar sveštenikija zaedno e Isusea, o pomazanikija soj panda ki phuv verno služinena ko andruno dvoro taro duhovno hrami. O baro mijalniko panjea setinkerela len hem sa e hristijanen kaj valjani te ačhoven čista ko moralno hem ko duhovno pogled. Tegani kote služinela o baro mnoštvo kova so verno poddržinela e Hristoseskere pomazime phralen? O apostol Jovan dikhlja len „sar tergjovena anglo prestol“, javere lafencar ki phuv ko avruno dvoro, kote so „služinena [e Devleske] dive hem rat ko leskoro hrami“ (Otk. 7:9, 13-15). But siem blagodarna so o Jehova dengja amen skapoceno prilika te služina leske ko leskoro baro duhovno hrami.

AMARI PREDNOST TE SLUŽINA E JEHOVASKE

17. Save žrtve isi amen prednost te da e Jehovaske?

17 Avdive sa e hristijanen isi len prednost te den žrtve e Jehovaske agjaar so koristinena pumaro vreme, sila hem materijalna sredstvija te šaj te služinen leske. Sar so o apostol Pavle vakergja e hristijanenge so sine Evreija, amen da šaj sekogaš „te da e Devleske žrtva adalea so ka falina le, javere lafencar plodi taro amaro muj kova so objavinela leskoro anav“ (Evr. 13:15). Šaj te sikava e Jehovaske kobor siem leske blagodarna baši prednost so dengja amen te služina leske agjaar so ka da leske amare najšukar žrtve.

18. Sprema Evreija 10:22-25, so mora sekogaš te kera hem so na smejnaja nikogaš te bistra?

18 Čitin Evreija 10:22-25. Ko krajo taro plo pismo dži ko Evreija, o Pavle pišingja kola bukja mora sekogaš te kera len te šaj te obožavina e Jehova. Ki lende tano vklučimo te molina amen e Jehovaske, te propovedina, te dža ko amare sostanokija hem te ohrabrina amen jekh jekhea „so poviše kobor so dikhaja kaj avela popaše e Jehovaskoro dive“. Ko krajo taro lil Otkrovenie e Jehovaskoro angeli vakerela: „Obožavin e Devle!“ (Otk. 19:10; 22:9, fus.). Akava vakergja le duj puti te šaj te sikavel kobor tano adava važno. Nikogaš ma te bistra akala hor duhovna čačipa bašo e Jehovaskoro baro duhovno hrami hem i bari prednost so isi amen te služina amare najbare Devleske.

GILI 88 Sikav man tlo drom

a Jekh taro pohor teme ko e Devleskoro Lafi tano o sikljojbe bašo e Jehovaskoro baro duhovno hrami. Soj tano adava hrami? Ki akaja statija ka dikha nekobor detalija bašo akava hrami kola so arakhljona ko biblisko lil Evreija. Isto agjaar, akaja statija ka pomožinel amenge panda poviše te cenina i prednost so isi amen te služina e Jehovaske.

b Kratko pregled bašo lil Evreija šaj te arakhe ki jw.org ko videoklipi Uvod bašo lil Evreite.

c O lil Evreija tano o edinstveno lil taro hristijanska grčka spisija kote so pišinela kaj o Isus tano prvosvešteniko.

d Sprema jekh lil, ko Izrael šaj sine okolu 84 prvosveštenikija ko vreme keda sine uništimo o hrami ko Erusalim ko 70 berš a.e.

f Dikh i ramka „Kako duhot go otkri značenjeto na duhovniot hram“ koja so iklili ki Stražarsko kula taro 15 juli 2010 berš, strana 22.