Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

PWONY ME ANYAMA ME 1

WER 38 En Bimini Kero

Lo Lworo ki Geno Jehovah

Lo Lworo ki Geno Jehovah

GINACOYAWA ME MWAKA 2024: ‘Ka lworo omaka, ageno mere in.’JAB. 56:3.

GIN MA WABIPWONYO

Wabipwonyo kit ma watwero jingo kwede genwa i kom Jehovah kun wabedo ma komwa opye mot ka lworo omakowa.

1. Pingo i kare mogo wabedo ki lworo?

 WAN ducu lworo makowa i kare mogo. Ki lok ada, kit macalo wangeyo gin ma Baibul pwonyo-ni, pe walworo jo muto, jogi, nyo gin ma bitimme i kare me anyim. Ento pud watye ka kwo i kare ma opong ki “gin ma miyo lworo mako dano,” calo lweny, tim aranyi, ki two. (Luka 21:11) Watwero bene bedo ki lworo i kom dano, calo luloc me gamente ma giunowa nyo wadiwa ma gidag woro me ada. Jo mukene gitye ki lworo ni pe gibibedo ki kero me kanyo peko mo ma gitye ka kato ki iye i kare-ni nyo ma gibikemme kwede i anyim.

2. Tit kong kwo ma Daudi okato ki iye i kare ma onongo tye i Gat.

2 Daudi obedo ki lworo i kare mogo. Me labolle, i kare ma Kabaka Caulo obedo ka dware me aneka, Daudi oringo wa i boma pa Lupiliciti ma kilwongo ni Gat. Ma pe orii, Akic, kabaka me Gat, oniang ni Daudi aye obedo oteka lweny ma oneko Lupiliciti “alip apar” kulu. Meno oweko Daudi “obedo ki lworo madwong.” (1 Cam. 21:​10-12) En obedo ka paro gin ma Akic bitimo i kome. Daudi oloyo lworone nining?

3. Ma lubbe ki Jabuli 56:​1-3, 11, Daudi oloyo lworone nining?

3 I Jabuli 56, Daudi otito kit ma onongo ewinyo kwede i kare ma en tye i Gat. I jabuli meno, Daudi otito ka maleng tyen lok mumiyo ebedo ki lworo, ento en bene otito gin ma okonye me loyo lworo meno. I kare ma lworo omako Daudi, en ogeno Jehovah. (Kwan Jabuli 56:​1-3, 11.) Daudi onongo tye ki tyen lok matir me geno Jehovah. Ki kony pa Jehovah, Daudi otimo gin mo mapat adada. En oporo bedo lapoya, dok pulanne meno otiyo maber! Me ka bedo ki miti me neko Daudi, Akic onongo dong mito ni Daudi oa woko ki kenyo, pi meno Daudi obedo ki kare me lwi woko.—1 Cam. 21:13–22:1.

4. Watwero jingo genwa i kom Jehovah nining? Tit kong.

4 Wan bene watwero loyo lworowa ki geno Jehovah. Ento waromo jingo genwa i kom Jehovah nining, tutwalle ka watye ki lworo? Nen kong labol man. Ka iniang ni itye ki two mo, i acakkine lworo twero maki matek. Ento, iromo bedo ma komi opye mot ka igeno daktar ma megi. Twero bedo ni en dong okonyo lutwo mapol ma gubedo ki two meno. En twero ciko ite ka winyo ka itito gin mumiyo itye ki lworo dok meno romo weko iwinyo ni en paro piri. Dok en twero miyo tam ni kiti ki yo me cango mo ma dong okonyo lutwo mapol. I yo acel-lu, wajingo genwa i kom Jehovah ki tamo i kom gin ma en dong otyeko timone, gin ma en tye ka timo kombeddi, ki gin ma en bitimo piwa i anyim. Meno aye gin ma Daudi otimo. Ka wawoto ki nyamo lokke ma nonge i Jabuli 56, bed ka tam i kom kit ma in bene itwero jingo kwede genni i kom Jehovah kun iloyo lworoni.

NGO MA DONG JEHOVAH OTYEKO TIMONE?

5. I kare ma lworo omako Daudi, tam ango ma en obedo ka lwodone? (Jabuli 56:​12, 13)

5 Kadi bed kwo pa Daudi onongo tye ka mading, en obedo ka tamo i kom jami mabeco ma Jehovah otimo i kare mukato. (Kwan Jabuli 56:​12, 13.) Meno aye kit ma Daudi obedo ka tam kwede pi kare me kwone ducu. Me labolle, i kare mogo en otamo matut i kom cwec pa Jehovah. Man opoyo wiye i kom teko pa Jehovah ki kit ma Jehovah maro kwede dano. (Jab. 65:​6-9) Daudi bene olwodo gin ma Jehovah otimo pi jo mukene. (Jab. 31:19; 37:​25, 26) Dok tutwalle en otamo matut i kom gin ma Jehovah dong otyeko timone pire. Jehovah onongo okonyo dok ogwoko Daudi nicakke i kare ma en pud latin lakere. (Jab. 22:​9, 10) Labongo akalakala mo, lwodo lok i kom jami magi ducu okonyo Daudi me jingo genne i kom Jehovah!

Daudi ojingo genne i kom Jehovah ki lwodo gin ma Jehovah otimo, onongo tye ka timo, dok bitimone i anyim (Nen paragraf 5, 8, 12) d


6. Ka lworo omakowa, ngo ma bikonyowa me geno Jehovah?

6 Ka lworo omaki, pennye kekeni ni, ‘Ngo ma dong Jehovah otyeko timone?’ Tam i kom jami ma en ocweyo. Me labolle, “kong wunen” kit ma Jehovah gwoko kwede winyi ki ature kadi bed pe kicweyogi i calle dok pe gitwero wore. Man nyuto ni Jehovah dong bigwokowa makato! Lwodo lok meno biweko genwa i kome jing matek. (Mat. 6:​25-32) Tam bene i kom gin ma Jehovah otimo pi jo ma wore. Itwero kwano lok i kom ngat mo ma i Baibul ma onyuto niye matek, nyo latic pa Jehovah mo ma i kare-ni. a Medo i kom meno, lwod lok i kom kit ma Jehovah dong ogwoki kwede. En okonyi nining me ngeyo ada? (Jon 6:44) En dong ogamo legani nining? (1 Jon 5:14) Adwogi mabeco ango ma itye ka nongone nino ducu pi ginkok pa Wode me amara?—Ep. 1:7; Ibru 4:​14-16.

Wajingo genwa i kom Jehovah ki lwodo gin ma en otimo, tye ka timo, dok bitimone i anyim (Nen paragraf 6, 9-10, 13-14) e


7. I yo ma nining ma labol pa lanebi Daniel okonyo kwede Vanessa me loyo lworone?

7 Laminwa mo ma bedo i lobo Haiti ma nyinge Vanessa, b okato ki i bwura mo ma okele lworo adada. Laco mo obedo ka gone cim kacel ki cwale mecej nino ducu, kun dide ni gibed i mar kwede. Vanessa okwero lokke lajwac. Ento laco-ni odoko ger dok ocako mine bwura ni ebiketo awano i kome. Vanessa owaco ni, “Lworo omaka matek.” Gin ango ma Vanessa otimo me loyo lworone? En otimo jami ducu ma etwero me gwoko kwone. Laelda mo okonye me tero lok meno bot polic. Ento en bene oketo tamme i kom kit ma Jehovah ogwoko kwede luticce i kare mukato angec. Vanessa otito ni, “Ngat mukwongo ma atamo pire obedo lanebi Daniel. Kibole i boro pa labwor ma kec onekogi matek kadi bed en onongo pe otimo bal mo keken. Kadi bed kit meno, Jehovah ogwoke. En otweyo dog labwor magi. Pi meno, alego Jehovah ni ocob peko man pira dok owek laco-ni ojuk tamo pira, pien onongo pe atye ki kero me timo gin mo mapat. I nge meno, pe dong abedo ki lworo mo keken.”—Dan. 6:​12-22.

TAM I KOM GIN MA JEHOVAH TYE KA TIMONE I KARE-NI

8. Gin ango ma onongo Daudi ye labongo akalakala mo? (Jabuli 56:8)

8 Kadi bed kwo pa Daudi onongo tye ka mading i kare ma en tye i Gat, en pe oketo cwinye i kom jami ma kele lworo. Me ka meno, en oyero me tam i kom gin ma Jehovah onongo tye ka timo pire i kare meno. Daudi oniang ni Jehovah tye ka gwokke ki tele, dok bene Jehovah niang kit ma en winyo kwede. (Kwan Jabuli 56:8.) Daudi bene onongo tye ki lurem mabeco, calo Yonacan ki Lalamdog Madit Akimelek, ma gucuko cwinye dok gukonye. (1 Cam. 20:​41, 42; 21:​6, 8, 9) Dok kadi bed Kabaka Caulo onongo mito neke, Daudi obedo ki kare me mayo kome tyen mapol. En onongo ye ni Jehovah ngeyo gin ma tye ka timme i kome ki kit ma en winyo kwede.

9. Gin ango ma Jehovah neno madok i kom ngat acel acel i kinwa?

9 Ka itye ka kato ki i peko mo ma keli lworo, wi opo ni Jehovah neno peko meno kacel ki kit ma peko-ni gudi kwede. Me labolle, Jehovah pe oneno kit ma kiuno kwede Luicrael ki i Ejipt keken, ento bene owinyo “kokogi.” (Nia 3:7) Daudi owero ni Jehovah oneno ‘can ma omake’ dok owinyo ‘koko me can ma odiye.’ (Jab. 31:7) Dok kadi wa i kare ma jo pa Lubanga guneno can—macalo adwogi me tam maraco ma gumoko—“en bene oneno iye can.” (Ic. 63:9) Ka lworo omaki, Jehovah niang kit ma iwinyo kwede dok en tye ki miti me konyi me loyo lworoni.

10. Ngo ma weko imoko ni Jehovah paro piri dok ni en bikonyi me kanyo peko mo keken?

10 Ka itye ka kato ki i peko mo ma keli lworo, pe romo bedo yot me neno kit ma Jehovah tye ka konyi kwede. Dong ngo ma itwero timone? Leg bote wek inen kit ma en tye ka konyi kwede. (2 Luker 6:​15-17) I nge meno, tam i kom lapeny magi: Tika pwony mo nyo lagam ma ngat mo omiyo i cawa me cokke omini teko? Tika inongo cuko cwiny ki i ginakwana, vidiowa, nyo werwa mo? Tika ngat mo onywako kwedi tam nyo wang Baibul mo ma ocuko cwinyi? Wiwa twero wil woko i kom kit ma mar pa omegiwa ki lumegiwa kacel ki cuko cwiny ma wanongo ki i Lok pa Lubanga okonyowa kwede. Ento jami magi gubedo mic mabeco adada ma a ki bot Jehovah. (Ic. 65:13; Mar. 10:​29, 30) Ginyuto ni en paro piri. (Ic. 49:​14-16) Dok ginyuto ni Jehovah opore me nongo genni.

11. Gin ango ma okonyo Aida me loyo lworone?

11 Laminwa Aida, ma bedo i lobo Senegal, otute me neno kit ma Jehovah okonye kwede i kare me peko. Kit macalo en aye latin kayo, lunywalle onongo gitye ki gen ni en myero obed ki dog tic ma kelo cente madwong ma romo gwokogi maber. Ento i kare ma Aida odwoko rwom me kwone piny wek ebed ki kare me tic macalo painia, en okato ki i peko me can lim matek adada. Lok man owango cwiny jo ganggi matek dok gubedo ka lok marac i kome. Aida owaco ni, “Abedo ki lworo ni pe abibedo ki kero me konyo lunywalla dok ni wadina ducu gibikwera woko. Akok bene i kom Jehovah ni en aye oweko jami odoko tek kit man.” Ci en owinyo pwony mo ma kimiyo i cokke. En owaco ni, “Lalok meno opoyo wiwa ni Jehovah ngeyo wang bur ducu ma tye i cwinywa. Motmot, tam ma abedo ka nongo ki bot luelda ki jo mukene oweko awinyo ni Jehovah mara. Acako lega bot Jehovah ma atye ki tekcwiny ni en bikonya, dok abedo ki kuc madwong pien aneno kit ma Jehovah gamo kwede ki legana.” I nge kare mo, Aida onongo tic ma weko emiyo kony bot lunywalle ki jo mukene kun bene emedde ki tic macalo painia. En omedde ni, “Apwonnye me geno Jehovah i yo ducu. I kare-ni dong, i nge lega, lworona rweny woko.”

NGO MA JEHOVAH BITIMONE I ANYIM?

12. Ma lubbe ki Jabuli 56:​9, gin ango ma onongo Daudi tye ki gen matek iye?

12 Kwan Jabuli 56:9. Tyeng man nyuto yo mukene ma Daudi oloyo kwede ki lworone. Kadi bed kwone onongo pud tye ka mading, en olwodo gin ma Jehovah bitimone pire i anyim. Daudi onongo ngeyo ni Jehovah bilarre i kare mupore. Tye kit meno pien onongo Jehovah otito con ni Daudi bidoko kabaka me Icrael i nge Caulo. (1 Cam. 16:​1, 13) Ki tung bot Daudi, gin mo keken ma Jehovah ocikke pire wang ma ocobbe.

13. Ngo ma watwero bedo ki tekcwiny ni Jehovah bitimo?

13 Gin ango ma Jehovah ocikke me timo piri? Pe myero watam ni en bigengo peko ducu ma bino i komwa i kare-ni. c Ento, kadi bed wakat ki i peko ma nining i lobo man marac-ci, Jehovah bijwayogi woko ducu i lobo manyen. (Ic. 25:​7-9) Lacwecwa tye ki teko me cero jo muto, cango twowa, jwayo cwercwinywa, ki jwero lumonene ducu.—1 Jon 4:4.

14. Gin ango ma watwero lwodo lok iye?

14 Ka lworo omaki, lwod lok i kom gin ma Jehovah bitimone i kare me anyim. Tam i kom kit ma ibiwinyo kwede ka Catan dong pe, ka kijwero jo maraco woko kun jo ma kitgi atir keken aye gudong, dok roc ma tye i komwa woto ki rwenyo nino ki nino. Lapor mo ma kinyuto i gure me rijon me mwaka 2014 onyuto kit ma watwero lwodo kwede lok i kom genwa. I lapor meno, wego mo onyamo kacel ki jo me ode kit ma lok ma i 2 Temceo 3:​1-5 twero bedo pat ka onongo tito kit ma kwo bibedo kwede i Paradic. En owaco ni: “Ento omyero iniang man ni, i lobo manyen, kare me yomcwiny madit loyo bibedo tye. Pien dano bibedo ka maro luwotgi, kun gimaro jami me cwiny, pe gibibedo luwakke ento gibibedo mwol, gibipako Lubanga, gibiwinyo lunyodogi, gibimiyo pwoc, gibibedo lugen, gibimaro jo me odigi, gibitimo kica bot dano, gibilok maber i kom jo mukene, gibibedo jo ma jukke kengi, jo ma pe ger, jo ma gimaro gin maber, jo ma gigenne, luwiny, gimine i te cik, jo ma maro Lubanga ma ka maro yomcwiny, gibimako dini dok gilubo i kitgi ducu kun giye tekone; mok matek i kom jo macalo meno.” Tika in inyamo kacel ki lupaconi nyo luye luwoti kit ma kwo bibedo kwede i lobo manyen?

15. Kadi bed Tanja onongo tye ki lworo, ngo ma okonye me gwoko genene?

15 Nen kong gin mutimme i kom laminwa mo ma nyinge Tanja ma bedo i lobo North Macedonia. Lunywalle guketo aunauna magwar i kome i kare ma en ocako kwano Baibul. Ento, lwodo gin ma Jehovah bitimo i anyim okonyo Tanja me gwoko genene i kare ma lworo omake. En otito ni: “Jami mogo ma abedo ka lworo ni bitimme otimme ada. Mamana obedo ka goya kare ducu ka adwogo ki i cokke. Lunywalla gumina bwura ni gibineka woko ka adoko Lacaden pa Jehovah.” I agikkine, lunyodo pa Tanja guryeme woko ki gang. En odok iye nining? En owaco ni: “Aketo tamma i kom kit ma cwinya bibedo yom kwede pi naka ka ayero me gwoko genena. Atamo bene i kom kit ma Jehovah bimina mot i lobo manyen pi gin mo keken ma arwenyo i lobo-ni ki kit ma wiwa dong pe bipo i kom jami ducu maraco.” Tanja ogwoko genene. Dok ki kony pa Jehovah, en onongo ka mo ma eromo bedo iye. I kare-ni dong, Tanja onyomme ki omego mo ma lagen dok gitye ka tic pi kare malac ki yomcwiny.

JING GENNI I KOM JEHOVAH I KARE-NI

16. Gin ango ma bikonyowa me bedo ki tekcwiny ka waneno jami ma kitito pire i Luka 21:​26-28 ocako cobbe?

16 I kare me twon can madit atika-ni, “kom dano bimyel ki lworo.” Ento jo pa Lubanga gibicung matek ki tekcwiny. (Kwan Luka 21:​26-28.) Pingo wabibedo ki tekcwiny? Pien nongo dong watyeko pwonyo kit me geno Jehovah. Laminwa Tanja, ma kiloko i kome con-ni, owaco ni jami mutimme i kwone i kare mukato angec tye ka konye i kare-ni me ciro pekki mukene. En owaco ni, “Apwonyo ni Jehovah twero konyowa me ciro peko mo keken kun goyo laane i komwa. I kare mukene, twero nen calo jo mukene aye gitye ka doro jami, ento Jehovah tek loyogi ducu. Dok kadi bed peko moni tek nining, ento pud bigik.”

17. Ginacoyawa me mwaka 2024 bikonyowa nining? (Nen cal ma i pok ngeye.)

17 I kare-ni, tye jami mapol ma keliwa lworo. Ento calo Daudi, pe omyero waye ni lworo olowa. Ginacoyawa me mwaka 2024 obedo lega pa Daudi bot Jehovah, ni: ‘Ka lworo omaka, ageno mere in.’ (Jab. 56:3) Nen kong gin ma ngat mo ma okwano Baibul i yo matut owaco i kom tyeng man: “Daudi pe obedo ka tamo pi jami ma kele lworo, nyo i kom pekone. Me ka meno, en ojenge i kom ngat ma bilarre.” Tam i kom ginacoyawa me mwaka-ni i dwe mogo ma bino-ni, tutwalle ka itye ka kemme ki jami ma keli lworo. Kwany kare me tam i kom jami ma Jehovah otimo i kare mukato, gin ma en tye ka timo i kare-ni, ki gin ma en bitimone i anyim. Ci, ibibedo ki kare me lok calo Daudi, ni: “Ageno Lubanga labongo lworo mo.”—Jab. 56:4.

I kare me can ma poto atura, laminwa mo tye ka lwodo lok i kom ginacoyawa me mwaka-ni (Nen paragraf 17)

ITWERO LOYO LWORONI NINING KI LWODO LOK I KOM . . .

  • gin ma Jehovah dong otyeko timone?

  • gin ma Jehovah tye ka timo i kare-ni?

  • gin ma Jehovah bitimone i anyim?

WER 33 Ter Pekoni Bot Jehovah

a Itwero nongo lok ma jingo niyeni ki i jw.org ka icoyo ni “lub lanengi me niye” i ka yenyo lok. I JW Library®, yeny “Lub Lanengi Me Niye” nyo “Gin Mutimme i Kwo pa Lucaden pa Jehovah” i te pwony ma kati kare ki kare.

b Nying mogo kiloko woko.

c Nen buk me Draw Close to Jehovah, dul me 7, para. 13-22.

d LOK I KOM CAL: Daudi otamo i kom kit ma Jehovah omine teko me neko nguu, onongo tye ka mine kony kun tiyo ki Akimelek, dok bikete me bedo kabaka.

e LOK I KOM CAL: Omego mo ma kitweye i buc pi niyene tye ka tam i kom kit ma Jehovah okonye kwede me juko mato taa, tye ka cuko cwinye kun tiyo ki waraga ma a ki bot jone me amara, dok bimine kwo ma pe tum i Paradic.