1. Nyi yí taɖo mìvɔnnɔ hweɖewonuɔ?

 AMƐSHIAMƐ vɔnnɔ hweɖewonu. Nyɔnɔnwi enyi mɔ ci mìkpla Bibla ɔ, éna yí mìdegbevɔnnɔ nɔ amɛkukuwo, gbɔngbɔnvɔnwo alo enu ciwo yí avajɔ do mì ji le esɔ mɛ o. Vɔ mìkpɔtɔ le hwenu ci mɛ yí “enujiŋwo ciwo yí a do vɔnvɔn nɔ amɛ” jɔjɔ le shigbe ahwa, xomɛveve, koɖo edɔ̀lele nɛ. (Luiki 21:11) Mìatɛnŋ agbevɔn nɔ agbetɔwo, acɛkpatɔ ciwo yí cinɔ yumɛ nɔ mì alo mìwo xomumɛtɔ ciwo yí delɔn nyɔnɔnwi lɔ ɖeeɖe o. Mɛɖewo gbevɔnnɔ mɔ yewodatɛnŋ ado ji le cukaɖa ɖe mɛ kakayɛ alo ci yí avava mɛ o.

2. Dre lé enuwo yi do nɔ Davidi hwenu ele Gati.

² Davidi can vɔn hweɖewonu. Hwenu Efyɔ Sɔlu jijiɛ mɔ yeawu Davidi ɔ, éshi yí vayi ci Filistitɔwo jugan ci woyɔnɔ mɔ Gati mɛ. Le majinjinɖe mɛɔ, Gati fyɔ Akishi nya mɔ Davidi yí nyi ahwawatɔ sɛnŋ ci woji ha nɔ mɔ yiwu Filistitɔ “kotokun amɛwo nɛni ɖe”. Davidi “vɔn sugbɔ.” (1 Sam. 21:​10-12) Évɔn ɖo denya ŋci Akishi awa ni o. Lé Davidi ɖu yi vɔnvɔnwo ji doɔ?

3. Sɔgbe koɖo Ehajiji Wema 56:​1-3, 11 ɖe, lé Davidi ɖu yi vɔnvɔnwo ji doɔ?

³ Le Ehajiji Wema 56 tɔ lɔ mɛɔ, Davidi dre lé enuwo wa ni do hwenu ele Gati. Ehajiji Wema lɔ dre ŋciwo yí taɖo Davidi vɔn, vɔ egbenu ŋciwo ewa keŋ yí sɔ ɖu yi  vɔnvɔnwo ji. Ci Davidi vɔn ɔ, ékando Yehowa ji. (Hlɛn Ehajiji Wema 56:​1-3, 11.) Éwa ɖaŋ wɛ ci ekando Yehowa ji. Toto Yehowa kpekpedonu mɛɔ, éwa ŋɖeka ci nu dabu do o, vɔ yí eje ji ni nywiɖe: Éwa nu shigbe sukunɔ hannɛ! Ecɛ dɔ yí Akishi degbeji mɔ woawu Davidi o, vɔ wole tashi nɔ yɛayi.—1 Sam. 21:13–22:1.

4. Lé mìatɛnŋ awɛ nɔ kandoji ci mìɖo do Yehowa nu asɛnŋ ɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁴ Mìwo can nɔ mìkannɔdo Yehowa jiɔ, mìatɛnŋ aɖu vɔnvɔn ji. Vɔ lé mìawɛ nɔ kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu asɛnŋ vevitɔ hwenu mìvɔnkɔɔ? Kpɔ kpɔwɛ cɛ ɖa. Sɔɛ mɔ ao doto nu nɔ eo mɔ edɔ̀ ɖeka dodoɔ aya nɔ eo. Ŋkɔtɔɔ, ètɛnŋ vɔn. Vɔ nɔ èkando ao doto jiɔ, vɔnvɔn lɔ atɛnŋ aɖe kpɔtɔ nɔ eo hwɛɖeka. Taŋfuin éda edɔ̀ ŋtɔ́ han nywiɖe nɔ mɛbuwo vayi. Átɛnŋ aɖo to eo nywiɖe yí ágbena nàkando ji mɔ yemɔŋje lé enuwo wakɔ nɔ eo mɛ. Étɛnŋ gbenu nɔ eo mɔ yeazan edɔ̀dadamɔnu ci yezan nɔ mɛbuwo yí ewa dɔ. Ahanke nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo Yehowa wa vayi, enu ciwo ewakɔ yɛ koɖo ŋciwo avawa nɔ mì le esɔ mɛ nuɔ, kankandoji ci mìɖo do nu asɛnsɛnŋ doji. Enu ci Davidi wa nɛ. Nɔ mìgbejekɔ enyɔ ciwo Davidi nu do Ehajiji Wema 56 tɔ lɔ mɛɔ, bu tamɛ kpɔ so lé eo can àtɛnŋ awɛ nɔ kandoji ci èɖo do Yehowa nu asɛnŋ yí aɖu vɔnvɔn aotɔwo ji.

NYI YEHOWA WA VAYIƆ?

5. Nyiwo nu Davidi bu tamɛ kpɔ so keŋ yí sɔ ɖu yi vɔnvɔnwo jiɔ? (Ehajiji Wema 56:​12, 13)

⁵ Ci Davidi gbe le afɔku mɛɔ, ésɔ susu ɖo ŋci Yehowa wa vayi ji. (Hlɛn Ehajiji Wema 56:​12, 13.) Ahan Davidi bunɔ enu lɔwo kpɔ le yi gbe pleŋ mɛ nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, hweɖewonuɔ, ébunɔ tamɛ kpɔ so Yehowa nuwawawo nu ciwo yí ɖonɔ ŋwi Yehowa ŋsɛn ni koɖo lé esɔnɔ ɖe le ji nɔ agbetɔwo do. (Eha. 65:​6-9) Égbebunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo Yehowa wa nɔ mɛbuwo nu. (Eha. 31:19; 37:​25, 26) Davidi gbebu tamɛ kpɔ veviɖe so enu  ci Yehowa wa nɔ yiŋtɔ vayi nu. Yehowa kpekɔdo Davidi nu yí glɔnkɔ ta ni keke so yi vihwɛ mɛ. (Eha. 22:​9, 10) Kpɔ lé tamɛbukpɔ so enu cɛwo nu akpedo Davidi nu yí kandoji ci eɖo do Yehowa nu asɛnŋ doji ɖa!

6. Nɔ mìvɔnkɔ ɖe, nyi yí akpedo mì nu mìakando Yehowa jiɔ?

⁶ Nɔ èvɔnkɔɔ, biɔ eoɖeki se mɔ ‘Nyi Yehowa wa vayiɔ?’ Bu tamɛ kpɔ so yi nuwawawo nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mì “kpɔ” lé Yehowa lenɔ bu nɔ xevi koɖo flawa ciwo yí dewa do yi nɔnɔmɛ nu o yí wodesun ji yí sinni kpetiɔ, kankandoji ci mìɖo do nu mɔ yɛale bu nɔ mìwo can asɛnŋ doji. (Mt. 6:​25-32) Gbebu tamɛ kpɔ so enu ci Yehowa wa nɔ yi sɛntɔwo nu. Àtɛnŋ akpla nu so mɛɖe ci yí ɖo xɔse sɛnŋ ci nu yí Bibla xo nuxu so alo ahlɛn nu so agbe mɛ xolɔlɔ Yehowa sɛntɔ egbɛ mɛ tɔ ɖe nu. a Gbesɔ kpe niɔ, bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa le bu nɔ eo do vayi nu. Lé ekpedo eo nu yí èvajeshi ɖɛ doɔ? (Ʒan 6:44) Lé eɖo ao gbedoɖawo ŋci doɔ? (1 Ʒan 5:14) Nyɔna ci èkpɔkpɔ le Eviɛ vevi vɔnsa lɔ mɛ gbeɖeka duuɔ?—Efe. 1:7; Ebre. 4:​14-16.

7. Lé enu ci yí jɔ do enyɔnuɖɛtɔ Daniɛli ji kpedo Vanessa nu yí eɖu yi vɔnvɔn ji doɔ?

⁷ Vanessa b ci yí nyi nɔvinyɔnu le Haïti do go nɔnɔmɛ ɖyivɔnvɔn ɖeka. Ŋsu ɖeka le wowo ju mɛ yí yɔɛni le telefonu ji yí gbeŋwlɛnɔ nu ɖɛɖɛ gbeɖeka duu mɔ yi le nyi exlɔ nɔ ye. Vanessa gbe kpaŋ. Ŋsu lɔ vawakɔ adan doji yí gbedokɔ vɔnvɔn ni mɔ yeawa nu vevi koɖi. Énu mɔ “Ŋ vɔn.” Lé Vanessa wɛ yí ɖu yi vɔnvɔn jiɔ? Éwa enuŋtɔŋtɔ ɖewo keŋ yí sɔ glɔn ta nɔ yiɖeki. Hamɛmɛshinshin ɖeka kpedo nu yí eto nyɔ lɔ nɔ jumɛgawo. Égbesɔ susu ɖo lé Yehowa glɔn ta nɔ yi sɛntɔwo vayi le blema ji. Vanessa nu mɔ: “Amɛ ŋkɔtɔ ci nu ŋbu tamɛ kpɔ so yí nyi Daniɛli. Wodɔɛ do dodu ci mɛ janŋtan ciwo shive cikɔ le do ŋɖemajɔ ji. Vɔ Yehowa le bu ni. Ŋbiɔ Yehowa mɔ yi le kpɔ nyɔ lɔ gbɔ. Le yi goduɔ, ŋdegbevɔn o.”—Dan. 6:​12-22.

NYI YEHOWA WAKƆ KAKAYƐƆ?

8. Nyi ji Davidi kandoɔ? (Ehajiji Wema 56:8)

⁸ Ci ekpɔtɔ hwɛɖeka kli Davidi aku le Gati can ɔ, delɔn yí vɔnvɔn ɖu ji o. Éɖui mɔ yeabu tamɛ kpɔ so enu ci Yehowa wakɔ ni hwehunnɔnu nu. Davidi kpɔɛ mɔ Yehowa dadasɛ mɔ nɔ ye, yí glɔnkɔ ta nɔ ye yí gbemɔŋje lé enuwo wakɔ do nɔ ye mɛ. (Hlɛn Ehajiji Wema 56:8.) Davidi gbeɖo exlɔ ciwo yí kpedo nu shigbe Ʒonatan koɖo Avɔnsatɔ Gangantɔ Ahimelɛki nɛ yí wowa enuŋtɔŋtɔwo yí sɔ kpedo nu yí gbedo ŋsɛn yi. (1 Sam. 20:​41, 42; 21:​6, 8, 9) Eyi ci yí Efyɔ Sɔlu jijiɛ mɔ yeawi can ɔ, ésun ji yí shi yí hwlɛn yi gbe gan. Ékando ji mɔ Yehowa nya ŋciwo mɛ yetokɔ nywiɖe koɖo lé wowakɔ do nɔ ye.

9. Nyi Yehowa kpɔnɔ le mìwo ɖekaɖeka nuɔ?

⁹ Nɔ èdo go cukaɖa ɖe ci yí na yí èvɔn ɔ, ɖo ŋwi mɔ Yehowa nya nu so cukaɖa lɔ nu nywiɖe koɖo lé ewakɔ nɔ eo do. De lé wotrekɔ fun nɔ Izraɛliviwo do le Eʒipti ɖekɛ yí Yehowa kpɔkɔ o, ékpɔkɔ “vevi sese wowotɔ” hɛnnɛ. (Hun. 3:7) Davidi ji ha mɔ Yehowa kpɔ “funkpekpe” koɖo  “cukaɖa” ci yí le ye ji. (Eha. 31:7) Nɔ Mawu mɛwo sekɔ vevi nɔ egbenyi gbeta dɔndɔn ci wowoŋtɔwo sɔ yí na can ɔ, Yehowa “senɔ vevi.” (Ezai 63:​9, NWT) Nɔ èvɔnkɔɔ, Yehowa mɔŋje lé ewakɔ nɔ eo do mɛ yí gbejikɔ veviɖe mɔ yeakpedo eo nu nàɖu ao vɔnvɔnwo ji.

10. Nyi yí taɖo èkando ji mɔ Yehowa nya ŋci mɛ yetokɔɔ yí yɛakpedo ye nu yeaɖu cukaɖa ɖekpokpui ci yedokɔ go jiɔ?

¹⁰ Nɔ èdokɔ go cukaɖa gbɔnnugbɔnnu ɖeɔ, taŋfuin dakpɔ lé Yehowa kpekɔdo eo nu do o. Vɔ nyi àtɛnŋ awaɔ? Biɛ nɔ akpedo eo nu nàkpɔ lé ekpekɔdo eo nu do. (2 Efy. 6:​15-17) Bu nyɔ cɛwo kpɔ: Woxo nuxu alo na ɖoŋci ɖe le hamɛ bɔbɔ mɛ yí edo ŋsɛn eoa? Wema ɖe, video ɖe alo ehakpakpa ɖe do ŋsɛn eoa? Mɛɖe nu enyɔ doŋsɛn-amɛ ɖe nɔ eoa? Mìtɛnŋ ŋlɔbe lé lɔnlɔn ci mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖo nɔ mì koɖo ŋsɛndoamu ciwo mìkpɔ le Mawu Nyɔ lɔ mɛ kpedo mì nu do. Vɔ enunana nywi ciwo yí so Yehowa gbɔ yí wonyi. (Ezai 65:13; Maki 10:​29, 30) Wodasɛ mɔ, élekɔ bu nɔ mì. (Ezai 49:​14-16) Yí wogbedasɛ mɔ, éje yí mìakando ji.

11. Nyi yí kpedo Aida nu yí eɖu yi vɔnvɔnwo jiɔ?

¹¹ Aida ci yí nɔnɔ Sénégal kpɔ lé Yehowa kpedo nu do le cukaɖa ɖeka mɛ. Ci enyi eyi nyi evi mɛganxutɔɔ, edalɔ koɖo nɔlɔ kpɔkpɔ emɔ mɔ yɛawa edɔ yí aɖo eho sugbɔ keŋ akpɔ yiŋtɔ koɖo yewo ji. Vɔ ci Aida ɖui mɔ yeanɔ agbe kleŋ keŋ anyi emɔɖetɔɔ, édo go eho cukaɖawo. Ecɛ na yí yi xomu do dɔmɛzi di yí do hwɛ yi. Énu mɔ: “Ŋvɔn mɔ ŋdatɛnŋ akpedo anyi jilawo nu o yí mɛɖekɛ dagbelɔn anyi nyɔ gbɔ o. Ŋdo hwɛ Yehowa ŋtɔkpu can mɔ eyi dɔ yí enu lɔwo nyina doji.” Eyi le bɔbɔ ɖekaɔ, ése nuxu ɖeka. Énu mɔ: “Nuxunatɔ lɔ ɖo ŋwi nɔ mì mɔ akpa ciwo pleŋ mìxɔ le ji mɛɔ, Yehowa nya wo pleŋ. Enyɔ ciwo yí hamɛmɛshinshinwo koɖo mɛbuwo nu nɔŋ na yí viviviɔ, ŋgbevakando ji mɔ Yehowa lɔnŋ. Ŋgbetrɔ yí tɔ gbe dodo ɖa nɔ Yehowa koɖo kankandoji, eyi ŋkpɔ fafa ji mɛ tɔ ci ŋkpɔ mɔ Yehowa ɖokɔ anyi gbedoɖawo ŋci.” Le  yiyimɛɔ, Aida kpɔ edɔ ɖeka ci yí kpedo nu ekpɔ yiɖeki ji le mɔɖeɖedɔ lɔ mɛ, yí gbekpekɔdo yi jilawo koɖo mɛbuwo nu hɛnnɛ. Émɔ, “Ŋkpla lé woakando Yehowa ji keŋkeŋ do. Ecɛyɛɔ, nɔ ŋdo gbe ɖaɖa ɖegbɔɔ, anyi vɔnvɔnwo bunɔ.”

NYI YEHOWA AVAWA LE ESƆ MƐƆ?

12. Sɔgbe koɖo Ehajiji Wema 56:9 ɖe, nyi ji Davidi kandoɔ?

¹² Hlɛn Ehajiji Wema 56:9. Kpukpui cɛ dasɛ emɔ bu ci ji Davidi to yí ɖu yi vɔnvɔnwo ji: Ci yi gbe le fɔku mɛ can ɔ, ébu tamɛ kpɔ so ŋci Yehowa avawa ni nu. Davidi nya mɔ Yehowa ahwlɛn ye gan le gamɛ nywitɔ ji. Yehowa ŋtɔ yí mɔ Davidi yí avanyi Efyɔ vetɔ le Izraɛli. (1 Sam. 16:​1, 13) Egbe ɖekpokpui ci Yehowa ɖoɔ, Davidi kannɔdo ji mɔ yɛavamɛ.

13. Nyi ji mìakando mɔ Yehowa awaɔ?

¹³ Egbe ci Yehowa ɖo nɔ eoɔ? Mìdekpɔkɔ emɔ mɔ yi le glɔn ta nɔ mì le cukaɖawo c pleŋ mɛ o. Vɔ nya mɔ nɔ ègbedokɔ go cukaɖa ɖekpokpui le xexe cɛ mɛ can ɔ, Yehowa aɖe wo pleŋ si le xexe yoyu lɔ mɛ. (Ezai 25:​7-9) Mìwo Watɔ lɔ ɖo ŋsɛn yí afɔn amɛkukuwo yí ada edɔ̀ nɔ mì yí agbeɖe mìwo ketɔwo pleŋ si.—1 Ʒan 4:4.

14. Nyi nu mìatɛnŋ abu tamɛ kpɔ soɔ?

¹⁴ Nɔ èvɔnkɔɔ, bu tamɛ kpɔ so ŋci Yehowa avawa le esɔ mɛ nu, bu tamɛ kpɔ so lé avanɔ do nɔ Satana degbeli o yí amɛvɔnwo degbeli o yí enyi amɛjɔjɔɛwo ɖekɛwo yí li yí mìtrɔtrɔ amɛkpekpewo vivivi. Le wadasɛ ɖeka ci wowa le takpekpegan 2014 tɔ mɛɔ, wodasɛ lé mìatɛnŋ abu tamɛ kpɔ so mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ nu do. Vida ɖeka kan seŋ koɖo yi xomu so lé 2 Timɔte 3:​1-5 mɛ nyɔwo atɛnŋ anɔ do nɔ enyi Paradiso lɔ nu yí woxokɔ nuxu so. Énu mɔ: “Le xexe yoyu lɔ mɛɔ, jijɔ hwenuwo ani. Amɛwo alɔnnɔ wowo kpenawo, woatonɔ nyɔnɔnwi, woasɔ wowoɖekiwo hwenɔ, akannɔfu Mawu, asenɔ to nu nɔ wowo jilawo, adonɔ akpe, anɔnɔ gbeji, yí aɖonɔ lɔnlɔn nɔ wowo xomumɛtɔwo, yí asɔ gbe ɖo ju, yí axonɔ nuxu nywiɖe nɔ mɛbuwo tɛgbɛɛ, aɖunɔ wowoɖekiwo ji, afanɔ xomɛ, alɔnnɔ nunywi, anyi mɛ ciwo ji woakando, asenɔ nu gɔnmɛ, ahwenɔ wowoɖekiwo le ji mɛ, alɔn Mawu sɔwu jijɔkpɔkpɔ, avɔnnɔ nɔ Mawu nyɔnɔnwitɔ; eyi èɖo akplɔ mɛ hunnɔwo do.” Èkannɔ seŋ so lé agbe lɔ avanɔ do le Paradiso mɛ koɖo ao xomu alo ao kpena xɔsetɔwoa?

15. Ci Tanja vɔn can ɖe, nyi yí kpedo nu eɖu yi vɔnvɔnwo jiɔ?

¹⁵ Ci nɔvinyɔnu Tanja ci yí le Macédoine tagbe bunɔ tamɛ kpɔ so nyɔna ciwo avakpɔ le esɔ mɛ nuɔ, étɛnŋ yí ɖu yi vɔnvɔnwo ji. Yi jilawo ci yumɛ ni sɛnŋsɛnnɖe mɔ yidakpla Bibla o. Énu mɔ: “Ŋɖewo ciwo yí ŋvɔn mɔ woavajɔ, jɔ nyao. Enɔnyɛ xonɔŋ nɔ ŋyi bɔbɔ duu. Anyi jilawo do vɔnvɔn nɔŋ mɔ nɔ ŋtrɔ Yehowa Kunuɖetɔɔ, yewoawuŋ.” Tanja jilawo vaɖi ti le axomɛ. Lé ewa nu doɔ? Énu mɔ: “Ŋsɔ susu ɖo lé eji ava jɔŋ do keke asɔyi nɔ ŋkpɔtɔ yí nɔ gbeji. Ŋgbebu tamɛ kpɔ so lé Yehowa avacu shi nɔŋ do le xexe yoyu lɔ mɛ nɔ ŋciwo yí bu nɔŋ le xexe cɛ mɛ koɖo lé mìaŋlɔbe nuvwin ciwo pleŋ yí jɔ do mì ji.” Tanja kpɔtɔ yí nɔ gbeji eyi Yehowa kpedo nu ekpɔ fini anɔ. Tanja vaɖe nɔviŋsu egbejinɔtɔ ɖeka yí wo koɖo ve wakɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ ɖɛyɛ koɖo jijɔ.

 NÀ NƆ KANDOJI CI ÈÐO DO YEHOWA NU ASƐNŊ LE EGBƐ MƐ

16. Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ agbe dɔn nɔ mìkpɔ enyɔ ciwo Luiki 21:​26-28 nu ɖɛ vavamɛɔ?

¹⁶ Le efunkpekpe gangan lɔ hwenuɔ, amɛ sugbɔtɔ “aku koɖo vɔnvɔn.” Vɔ Mawu mɛwo akpɔtɔ ale te goguiɖe yí agbe dɔn. (Hlɛn Luiki 21:​26-28.) Nyi yí taɖo mìdavɔn ɔ? Ðo mìkpla lé mìakando Yehowa ji daɖɛ sa. Tanja ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ, enu ciwo mɛ yeto vayi kpekɔdo ye nu yí yetokɔ cukaɖa gbɔnnugbɔnnu buwo mɛ. Énu mɔ, “Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu le nɔnɔmɛ ɖekpokpui mɛ yí mìado ji yí agbecu shi nɔ mì. Hweɖewonuɔ, etɛnŋ ze shigbe mɔ nɔnɔmɛ mìwotɔ lɔ le alɔmɛ nɔ mɛbuwo hannɛ, vɔ enyɔ lɔ yí nyi mɔ ci nu Yehowa ɖe mɔ do ɖekɛ yí le alɔmɛ nɔ wo. Eyi nɔ cukaɖa lɔ gbesɛnŋ do ɖeeɖe can ɔ, áva vɔ.”

17. Lé exwe 2024 mawunyɔkpukpui lɔ akpedo mì nu doɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹⁷ Esɔgbe mɔ mìavɔn le egbɛ mɛ. Vɔ shigbe Davidi nɛɔ, mìdalɔn yí vɔnvɔn aɖu mì ji o. Exwe 2024 mawunyɔkpukpui yí nyi Davidi gbedoɖa ci ewa nɔ Yehowa mɔ: ‘Hwecinu vɔnvɔn leŋ ɔ, ŋkando eo ji.’ (Eha. 56:3) Wemanyatɔ ɖeka ci yí xonɔ nuxu so Bibla nu, nu so kpukpui cɛ nu mɔ, Davidi “dekpɔtɔ bukɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo yí dodoɔ vɔnvɔn ni alo yi cukaɖawo nu o, vɔ ésɔ susu ɖo mɛ ci yí atɛnŋ ahwlin gan ji.” Bu tamɛ kpɔ so exwe cɛ mawunyɔkpukpui nu le wleci ciwo yí gbɔgbɔ mɛ vevitɔ nɔ ètokɔ nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnuwo mɛ. Ji gamɛ keŋ abu tamɛ kpɔ so ŋciwo Yehowa wa vayi, ŋciwo ewakɔ yɛ koɖo ciwo yí avawa le esɔ mɛ nu. Eyi shigbe Davidi nɛɔ, àtɛnŋ anu mɔ: “Ŋ do ji do Mawu nu, eyi ŋ de vɔn” o.—Eha. 56:4.