1. Ońola nje di yo̱kino̱ bwa bo̱ngo̱ ponda iwo̱ e?

 E YO̱KI po̱ye̱ mō̱ ńasu te̱ ná a bwe bo̱ngo̱. Ye mbale̱ ná jokwa lasu la Bibe̱l di te̱se̱ biso̱ wonja na bo̱ngo̱ ba kwedi, ba midī ma bobe na ba kie̱le̱ ni maye̱. Nde je nde o ponda “mambo ma bo̱ngo̱” jita meno̱, ka bila, njo na maboa ma bobe. (Lukas 21:11) Je pe̱ ná di bwa bato bō̱ bo̱ngo̱, k’eyembilan manea ma matakise̱ biso̱ to̱ belongi ba mbia be mate̱nge̱ne̱ jowe̱ la mbale̱. Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ba si me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ mitakisan me ná mi ko̱ye̱ babo̱ o nin we̱nge̱ to̱ o kie̱le̱ ni maye̱.

2. Tele̱ye̱ o njika bete̱medi David a so̱be̱no̱ o mundi ma Gat.

² David pe̱ a bo bo̱ngo̱ ponda iwo̱. K’eyembilan, ponda kiṅe̱ Saul a tano̱ a wasa mo̱ ná a bwe mo̱, a ńī mīla na mo̱ ala wasa diwutamea o mundi ma Gat o ekombo a Bonafilistia. Na bato ba mu mundi ba langwea Akis, kiṅ’a Gat ná David nde e nu mot’a bwemba ńa ngińa ba tano̱ ba lo̱ngea ná a bo “dom la lokoli” la Bonafilistia. Bibe̱l e makwala ná David ‘a bo bo̱ngo̱ bwambi.’ (1 Sam. 21:10-12) A bo bo̱ngo̱ ońola nje Akis a wusano̱ bolane̱ mo̱. Ne̱ni David a bukino̱ bo̱ngo̱ bao e?

3. Bupisane̱ Myenge 56:2-4, 12, ne̱ni David a bukino̱ bo̱ngo̱ bao e?

³ O kalat’a Myenge 56, David a lango ne̱ni a tano̱ a senga oteten ao ponda a tano̱ o bete̱medi ba bobe o mundi ma Gat. Mu mwenge mu matele̱ye̱ mambo mena ma ta  ma bwese̱ mo̱ bo̱ngo̱, na ne̱ni a we̱lino̱ buka bo bo̱ngo̱. O be bete̱medi, David a ta nde a lakisane̱ Yehova. (Langa Myenge 56:2-4, 12.) A ta a be̱ne̱ njo̱m a bwam o lakisane̱ Loba lao. Na jongwane̱ la Yehova, David a weki mwano mwena mu dango, a bake̱le̱ njou! O mulopo so̱ ná kiṅe̱ Akis a bwe David, nun a pangi nde mo̱, na David a we̱le̱ sunga longe̱ lao.—1 Sam. 21:13–22:1.

4. Bolane̱ eyembilan o lee̱ ne̱ni jeno̱ ná di bata lakisane̱ Yehova.

⁴ Biso̱ pe̱ je ná di buka bo̱ngo̱ ke̱ di lakisane̱ Yehova. Nde ne̱ni bata lakisane̱ Yehova, sepo̱n ke̱ je o bwa bo̱ngo̱ e? Di no̱nge eyembilan. Ba langwedi te̱ wa ná o maboa, nika ńe ná e se̱le̱ bwese̱ wa bo̱ngo̱. Nde mulema mwe ná mu siba wa yete̱na o lakisane̱ do̱kita lo̱ngo̱. Yen ebe o sengi ná a mábo̱lise̱ bato jita bena ba ta ba be̱ne̱ di diboa. A no̱ngi ponda o lambe̱ye̱ wa toi, a bola wa mbaki ná e o so̱ṅtane̱ nje e mabwese̱ wa bo̱ngo̱. Pondapo̱ a tiledi wa myanga mena mi jese̱ baboedi bape̱pe̱ bwam. Mulemlem pe̱ nde di me̱nde̱no̱ bata lakisane̱ Yehova ke̱ di dutedi ońola mambo mena a mábolano̱, ońola ma eno̱ bola tatan, na ma mena a me̱nde̱no̱ bola kie̱le̱ ni maye̱. Nika nde David a bolino̱. Nika jeno̱ jombwea byala bō̱ ba Myenge 56, dutea ne̱ni wa pe̱ weno̱ ná o bata lakisane̱ Yehova, na buka pe̱ nje e mabwese̱ wa bo̱ngo̱.

NJE YEHOVA A MÁBOLANO̱ E?

5. Ná a buke bo̱ngo̱ bao, ońola njika mambo David a dutedino̱ e? (Myenge 56:13, 14)

⁵ Ponda David a tano̱ o bete̱medi ba bobe, a dutedi ońola mambo mena Yehova a tano̱ a mábola. (Langa Myenge 56:13, 14.) David a boli nika o longe̱ lao le̱se̱. K’eyembilan, a dutedi ońola mambo Yehova a wekino̱. Nik’e boli ná a si dimbea to̱ buńa ná Yehova e nde Loba la ngum, na ná a mombwea pe̱ bato ba benama tobotobo. (Mye. 65:7-10) David a dutedi pe̱ ońola mambo Yehova a tano̱ a mábola ońola bane̱. (Mye. 31:20; 37:25, 26) A dutedi pe̱ tobotobo ońola mambo mena Yehova a tano̱ a mábolea mo̱me̱ne̱. Yehova a sue̱le̱ David a tata pe̱ mo̱ botea ke̱ e mwe̱nge̱ ma muna. (Mye. 22:10,  11) Ye̱ke̱i te̱ di dutea le̱se̱ di boli ná David a bate lakisane̱ Yehova.

6. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lakisane̱ Yehova ke̱ je o bwa bo̱ngo̱ e ?

⁶ O mabwa te̱ bo̱ngo̱, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje Yehova a mábolano̱ e?’ No̱ngo̱ ponda o dutea ońola mambo a wekino̱. K’eyembilan, “ombwa te̱” ne̱ni Yehova a mombweano̱ lono̱n na mbonji bena a si wekino̱ o bowan bao, a si bolino̱ pe̱ to̱ dibie̱ o jowe̱ mo̱. E titi mbale̱ ná Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱ buka nika e? (Mat. 6:25-32) Dutea pe̱ ońola mambo mena Yehova a máboleano̱ baboledi bao. We ná wokwa byembilan ba dube̱ bena be maso̱be̱ o Bibe̱l, to̱ langa myango ma baboledi ba Yehova ba nin we̱nge̱. a O sumo te̱ nika, dutea ońola mambo Yehova a mábolano̱ ońol’ango̱. Ne̱ni ongwane̱no̱ wa o bia mo̱ e? (Yohane 6:44) Ne̱ni alabe̱no̱ mika mo̱ngo̱ e? (1 Yohane 5:14) Ne̱ni weno̱ tombwane̱ jabea la Mun’ao ńa ndolo e?—Efe. 1:7; Bon. 4:14-16.

7. Ne̱ni myango ma Daniel mongwane̱no̱ Vanessa o buka bo̱ngo̱ bao e?

⁷ Vanessa, b munańango mō̱ nu maje̱ o Haiti a ta o bete̱medi be mabwesane̱ bo̱ngo̱. Sango mō̱ ńa mundi mao a botedi bele̱ mo̱, na lomea pe̱ mo̱ mye̱ndi buńa te̱ o pula ńakisane̱ mo̱ ná emeye ná babo̱ babe̱ne̱ ba be̱ne̱ mulatako ma mome na muto. Vanessa a tele̱ye̱ mo̱ ná bwē ná a si mabola nika. Nik’e bati nde lingise̱ nu sango, na mo̱ a kumwa sisa mo̱. Vanessa mo̱ ná: “Na ta na bwa bo̱ngo̱.” Nje so̱ a bolino̱ o buka bo̱ngo̱ bao e? A boli mambo mō̱ o tata mo̱me̱ne̱. Mutudu mō̱ ongwane̱ mo̱ o bīse̱ manea y’ekwali. Vanessa a dutedi pe̱ ne̱ni Yehova a tatino̱ baboledi bao o pond’a kwaṅ. Mo̱ ná: “Mot’a boso no̱nge̱le̱no̱ e nde muto̱ped’a mudī Daniel. Ba ta ba pimba mo̱ o ekukud’a ngila yena njai e tano̱ ńalea, to̱ná a si tano̱ a bola lambo la bobe to̱ diwo̱. Nde Yehova a tati mo̱. Na baise̱ so̱ Yehova ná ombweye ekwal’am. Ombusa nika, na si ta pe̱ na bwa bo̱ngo̱ to̱ bō̱.”—Dan. 6:12-22.

DUTEA OŃOLA MAMBO MENA YEHOVA ENO̱ BOLA TATAN

8. Njika mbaki David a tano̱ a be̱ne̱ e? (Myenge 56:9)

⁸ To̱ná David a tano̱ o bete̱medi ba bobe o mundi ma Gat, a s’ese̱le̱ ná bo̱ngo̱ bo buke mo̱. O diwengisan, a dutedi nde ońola mambo mena Yehova a tano̱ a bolea mo̱ o ni ponda. David a ta a be̱ne̱ mambo ma ta ma lee̱ mo̱ ná Yehova e o die̱le̱ mo̱, e o tata mo̱, nde a ta pe̱ a bia ná Yehova a bi ne̱ni a masengano̱ oteten ao. (Langa Myenge 56:9.) O sumo te̱ nika, David a ta a be̱ne̱ mako̱m ka Yonatan na prisi ninde̱ne̱ Ahimelek, bena ba sue̱le̱ mo̱ ba wanea pe̱ mo̱ jongwane̱ dinde̱ne̱. (1 Sam. 20:41, 42; 21:6, 8, 9) Nde a ta pe̱ a májonga o mā ma kiṅe̱ Saul ńena nu ta nu pula bwa mo̱. A ta mbaki ná Yehova a bi bwambwam nje ye̱se̱ ye o tombe̱, na ne̱ni a masengano̱.

9. Nje Yehova a bino̱ jombwea mō̱ ńasu te̱ e?

⁹ O malembe̱ te̱ mitakisan mi mabwese̱ wa bo̱ngo̱, o si dimbea ná Yehova a me̱ne̱ mitakisan mo̱ngo̱, a bi pe̱ ne̱ni o masengano̱. K’eyembilan, Yehova e̱n mitakisan Bonaisrael ba kusino̱ o Egipto, nde a so̱ṅtane̱ pe̱ “taka labu.” (Bbu. 3:7) David a lo̱ngi ná Yehova e̱n ‘ndeng’ao’ nikame̱ne̱ pe̱ na ‘ndut’a mudī mao.’ (Mye. 31:8) Ponda pe̱ Bonaisrael  ba tano̱ ba taka o njo̱m a bedomsedi babu ba bobe, Loba a ta “a bwa ndutu.” (Yes. 63:9) Ponda o mabwano̱ bo̱ngo̱, Yehova a maso̱ṅtane̱ ne̱ni o masengano̱, a le̱le̱m pe̱ o jongwane̱ wa o buka bo bo̱ngo̱.

10. Nje e mabole̱ wa mbaki ná Yehova a mombwea wa na ná a me̱nde̱ jongwane̱ wa o lembe̱ mitakisan me̱se̱ e?

¹⁰ We te̱ lembe̱ mitakisan mi mabwesane̱ bo̱ngo̱, ye ná e be̱ wa ndutu o je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ jongwane̱ wa. Baise̱ so̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o je̱ne̱ jongwane̱ lao. (2 Ki. 6:15-17) Nde o duteye pe̱ ońola man mambo: Mo̱ ekwali ewo̱ to̱ jalabe̱ lena moto mō̱ a bolino̱ o ndongame̱n a mwemba bembe̱ wa e? Kalati po̱, sinima to̱ mwenge ma tobotobo mō̱ ba tapi wa e? E bo̱bi o dimbea ndolo ninde̱ne̱ ńena bonasango na bonańango asu ba malee̱le̱no̱ biso̱, na jongwane̱ lena di makusane̱no̱ pe̱ Eyal’a Loba. Nde man me̱se̱ me nde mabea ma tiki ma mawe̱ na Yehova. (Yes. 65:13; Marko 10:29, 30) Ma mabea ma malee̱ ná Yehova a mombwea wa. (Yes. 49:14-16) Ma malee̱ pe̱ ná wangame̱n lakisane̱ mo̱.

11. Nje yongwane̱ Aida o buka bo̱ngo̱ bao e?

¹¹ Munańango Aida, nu maje̱ o Senegal e̱n ne̱ni Yehova a sue̱le̱no̱ mo̱ o pond’a mitakisan mao. Kana eno̱ mun’a boso, bayedi bao ba ta bengane̱ mo̱ ná a wase mo̱ni jita o bongwa babo̱ na jombwea pe̱ mo̱me̱ne̱. Nde ombusa mo̱ wamse̱ longe̱ lao ná a we̱le̱ be̱ paonia, Aida a si ta a be̱ne̱ mo̱ni ndongo. Mbia mao mu ta mu lingane̱ mo̱ jita, mu sa pe̱ mo̱. Aida mo̱ ná: “Na ta na bwa bo̱ngo̱ ná na si me̱nde̱ we̱le̱ sue̱le̱ bayedi bam, na ná bato be̱se̱ ba me̱nde̱ caka mba. Na lingane̱ na mo̱me̱ne̱ Yehova ná ese̱le̱ ná mambo ma be̱ bobe nate̱na o di dikala.” Ombusa nika a sengi ekwali ewo̱ o ndongame̱n. Mo̱ ná: “Mubole̱ ekwali o̱nge̱le̱ biso̱ ná Yehova a bi ndutu yena mō̱ ńasu te̱ a be̱nno̱ o mulema, na nje ye̱se̱ e mabwese̱ biso̱ bo̱ngo̱. Son na son, tongwea na malea ma batudu na ma bato bape̱pe̱, na botedi pe̱te̱ be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi mba. Na botedi so̱ pe̱te̱ kane̱ Yehova na mbaki ná a me̱nde̱ jongwane̱ mba, ne̱nno̱ pe̱ ne̱ni eno̱ jalabe̱ mika mam, nik’e boli mba musango ma teten.”  Na ponda, Aida a kusi ebolo yena yongwane̱ mo̱ o benga be̱ paonia, o sue̱le̱ bayedi bao na jongwane̱ pe̱ bato bape̱pe̱. Mo̱ ná: “Noko o lakisane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, tatan na kane̱ te̱ na si mabwa pe̱ bo̱ngo̱ to̱ bō̱.”

DUTEA OŃOLA MAMBO MENA YEHOVA A ME̱NDE̱NO̱ BOLA

12. Bupisane̱ Myenge 56:10, njika mbaki David a tano̱ a be̱ne̱ e?

¹² Langa Myenge 56:10. Mun mwemba mu malee̱ lambo dipe̱pe̱ lena longwane̱ David o buka bo̱ngo̱ bao. To̱ná David a tano̱ o bete̱medi bena be wusa leneye̱ mo̱ kwedi, a dutedi ońola mambo mena Yehova a me̱nde̱no̱ bola ońol’ao ombusa ponda. David a ta a bia ná Yehova a me̱nde̱ sunga mo̱ o ponda ni te̱nge̱n. E be̱ to̱ ne̱, Yehova a ta a mákwala ná David nde a me̱nde̱ be̱ kiṅ’a Israel ni bupe̱. (1 Sam. 16:1, 13) David a ta mbaki ná makaki ma Yehova me̱se̱ ma me̱nde̱ londa.

13. Njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱ye̱ Yehova e?

¹³ Nje Yehova a kakane̱no̱ o bola ońol’ango̱ e? Di si menge̱le̱ ná Yehova a bo̱le̱ mitakisan me̱se̱ tatan. c Nde e be̱ to̱ nje e matakise̱ wa o yen ebe̱yed’a mambo, Yehova a me̱nde̱ sumwa mo̱ o was’a peńa ni maye̱. (Yes. 25:7-9) Muweked’asu a be̱n ngińa ni dongame̱n o pumbwe̱le̱ bawedi, o bo̱le̱ maboa na o ńamse̱ be̱se̱ bena ba mate̱nge̱ne̱ mo̱.—1 Yohane 4:4.

14. Ońola njika mambo jeno̱ ná di dutea e?

¹⁴ O mabwa te̱ bo̱ngo̱, dutea ońola mambo mena Yehova a me̱nde̱no̱ bola kie̱le̱ ni maye̱. Dutea ne̱ni o me̱nde̱no̱ senga o mulema ke̱ Satan a titi pe̱, ke̱ bate̱m ná sim ba mátimbane̱ babobe na ke̱ di nibotea be̱ ke̱nge̱nge̱ son na son. O jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ la mbu 2014, patan po̱ e lee̱ ne̱ni jeno̱ ná di dutea ońola dipita lasu. Sango a mbia mō̱ a ta a kwalea na mbia mao ońola mbadi 2 Timoteo 3:1-5 e wusano̱ langabe̱ e be̱ te̱ ná e makwalea nde ońola longe̱ o paradisi, mo̱ ná: “O was’a peńa pond’a bwam e me̱nde̱ be̱. Ebanja bato ba me̱nde̱ be̱ bato̱nde̱ bane̱, bato̱nde̱ mambo ma mudī, ba si masese̱, ba sibise̱ mańolo, basese̱ Loba, ba masengane̱ basango na bańango babu, ba bi masoma, be jemea, ba be̱n ndolo, ba to̱ndi do̱lisane̱, bato ba mato̱pe̱ bwam ońola bane̱, ba mawe̱le̱ mańolo ko̱nji, bato be pī, ba to̱ndi bwam, bato be mbale̱, be we̱lisane̱, ba si malombitane̱, ba to̱ndi muńe̱nge̱ ma Loba buka ma ńolo, ba dube̱ Loba, nde ba si mato̱be̱ pe̱ to̱ ngiń’ao; sisea be̱be̱ na ninka ńai a bato.” Mo̱ o mákwalea na mbia mo̱ngo̱ to̱ na bonasango na bonańango jombwea ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ o was’a peńa e?

15. To̱ná Tanja a tano̱ a bwa bo̱ngo̱, nje yongwane̱ mo̱ o buka bo̱ngo̱ bao e?

¹⁵ Jombweye eyembilan a munańango Tanja nu maje̱ o pongo a Makedonia. Bayedi bao ba te̱nge̱ne̱ mo̱ na ngińa ńe̱se̱ ponda a botedino̱ jokwa Bibe̱l. Nde kana a dutedino̱ ońola mambo mena Yehova a me̱nde̱no̱ bola o kie̱le̱ ni maye̱, a bengi bolea Yehova to̱ná a tano̱ a bwa bo̱ngo̱. Mo̱ ná: “Mambo mō̱ na tano̱ no̱nge̱le̱ ná ma me̱nde̱ po̱ye̱ mba ma timbi bolane̱. Ńango am a dipi mba ombusa ndongame̱n te̱. Bayedi bam ba sisi mba ná ba me̱nde̱ bwa mba yete̱na na timbi Mboṅ a Yehova.” O sukan, ba pangi Tanja o mboa. Nje a bolino̱ e? Mo̱ ná: “Na no̱ngi ponda o dutea ne̱ni na me̱nde̱no̱ be̱ bonam o bwindea yete̱na na bengi bolea Yehova. No̱nge̱le̱ pe̱ minam Yehova a me̱nde̱no̱ bola mba o was’a peńa mena mi me̱nde̱ timbane̱ nje ye̱se̱ neno̱ ná na bo̱lo̱ne̱ we̱nge̱, na ponda di me̱nde̱no̱ dimbea mambo ma bobe me̱se̱.”  Tanja a bengi bolea Yehova na jemea le̱se̱. Na jongwane̱ la Yehova a so̱i wum’a boja. We̱nge̱, Tanja a babe̱ na munasango ńe jemea, babo̱ babane̱ be pe̱ muńe̱nge̱ o ebol’a pond’a mususu.

BATA LAKISANE̱ YEHOVA O NIN WE̱NGE̱

16. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ ngiń’a mulema ke̱ di ne̱ne̱ mambo Lukas 21:26-28 e bīse̱no̱ e?

¹⁶ O pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱, bato ba me̱nde̱ “wo̱ ońola bo̱ngo̱.” Nde baboledi ba Loba ba me̱nde̱ te̱se̱ mańolo ná sim, ba londa pe̱ na ngiń’a mulema. (Langa Lukas 21:26-28.) Ońola nje di si me̱nde̱no̱ bwa bo̱ngo̱ e? Ońolana joko o lakisane̱ Yehova. Tanja ńena di mákwaleano̱ mo̱ ná mambo mena a kusino̱ o mińa mi tombi me o jongwane̱ mo̱ o lembe̱ bete̱medi ba ndutu bepe̱pe̱. A kwali ná: “Noko ná Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o lembe̱ to̱ njika bete̱medi ba ndutu, na ná e pe̱ ná a namse̱ biso̱. Ponda iwo̱, ye ná ye̱ne̱ne̱ biana mambo me nde o mā ma bato bape̱pe̱, nde Yehova e ngińa buka babo̱. To̱ mitakisan mi be̱ pe̱ nde ngińa ne̱ni, mi me̱nde̱ te̱ nde bo̱ buńa bō̱.”

17. Ne̱ni text asu ńa mbu ma 2024 e me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹⁷ Ye nde lambo di te̱nge̱n ná di bwe bo̱ngo̱ o nin we̱nge̱. Nde kapo̱ ka David, di si mese̱le̱ ná bo̱ngo̱ bo buke biso̱. Byala ba muka ma David nde be longi text asu ńa mbu ma 2024: “O buńa na mabwano̱ bo̱ngo̱ na lakisan nde wa.” (Mye. 56:4) Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali jombwea byala ba mu mwemba ná: “David a si bengi soke̱ mo̱nge̱le̱ mao o nje e ta e bwese̱ mo̱ bo̱ngo̱. O diwengisan, a lakisane̱ nde nu nu ta nu dongame̱ne̱ o sunga mo̱.” O̱nge̱le̱ byala ba text asu ńa mbu o myo̱di mi maye̱, tobotobo ke̱ o so̱be̱ o bete̱medi ba ndutu. No̱ngo̱ ponda o dutea ońola mambo mena Yehova a bolino̱ o ponda ni tombi, ońola ma eno̱ bola tatan, na ońola ma mena a me̱nde̱no̱ bola o kie̱le̱ ni maye̱. Wa pe̱ o me̱nde̱ so̱ we̱le̱ timbise̱le̱ ben byala ba David ná: “Loba . . . nde na malakisane̱no̱, na si mabwa bo̱ngo̱.”—Mye. 56:5.