Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 1

EIMBILO 38 Ote ke ku pameka

Finda oumbada mokukala we lineekela muJehova

Finda oumbada mokukala we lineekela muJehova

OMUSHANGWA WETU WOMUDO 2024: ‘Efiku eli handi tilifwa, Oove handi lineekele.’EPS. 56:3.

ENENEDILADILO

Natu ke lihongeni nghee hatu dulu okupameka elineekelo letu muJehova nokufinda oumbada.

1. Omolwashike omafimbo amwe hatu kala twa tila?

 KESHE umwe oha kwatwa koumbada omafimbo amwe. Ndele molwaashi otu shii osho Ombiibeli tai hongo, ihatu kala twa tila oonakufya, eendemoni, ile osho tashi ka ningilwa ovanhu monakwiiwa. Ashike otu li pefimbo opo pe na “omamoniko matilifi,” ile tu tye oinima itilifi, ngaashi oita, ominyonena nomikifi. (Luk. 21:11) Ohatu dulu yo okukala twa tila ovanhu, mwa kwatelwa ovakwanepangelo ovo have tu fininike, ile ovapambele vetu ovo hava pataneke elongelokalunga lashili. Vamwe otashi dulika ve lipule ngeenge otava dulu ngoo okulididimikila omayeleko oo tava shakeneke paife, ile oo tava ka shakeneka monakwiiwa.

2. David okwa li a shakeneka onghalo ilipi muGat?

2 David okwa li ha kwatwa koumbada omafimbo amwe. Pashihopaenenwa, eshi ohamba Saul ya li tai mu taataa noya hala oku mu dipaa, David okwa li a ya onhapo koshilando shOvafilisti shedina Gat. Akis, ohamba yOvagat, okwa li a didilika diva kutya David okwa li omukwaita omunaenghono, oo a li ta imbwa meimbilo kutya okwa dipaa Ovafilisti “omayovi omulongo.” David ‘okwa li a tila unene.’ (1 Sam. 21:​10-12) Okwa li te lipula kutya Akis ote ke mu ningila shike. Oshike sha kwafela David a finde oumbada?

3. Metwokumwe nEpsalme 56:​1-3, 11, ongahelipi David a li a finda oumbada?

3 David okwa popya mEpsalme 56 kutya okwa li e udite ngahelipi, eshi a li muGat. MEpsalme olo, David okwa popya kutya omolwashike a li a tila nosho yo kutya oshike she mu kwafela aha kale vali a tila. Eshi David a li a tila, okwa li e lineekela muJehova. (Lesha Epsalme 56:​1-3, 11.) David okwa li e na omatomheno a femba okulineekela muJehova. Kekwafo laJehova, David okwa li a konga po ondunge, oyo ya li ye mu xupififa. Okwa li e liningifa a fa ehe li nawa momutwe. Ponhele Akis a dipae David, okwa li e mu taataa po puye, nokungaho, David okwa li a dula okuya onhapo. — 1 Sam. 21:13–22:1.

4. Ongahelipi hatu dulu okupameka elineekelo letu muJehova? Yandja oshihopaenenwa.

4 Nafye ohatu dulu okufinda oumbada mokukala twe lineekela muJehova. Ndele ongahelipi hatu dulu okupameka elineekelo letu muJehova, unene tuu ngeenge twa tila? Natu ka taleni koshihopaenenwa. Ngeenge owa udu kutya ou na omukifi wonhumba, potete otashi dulika u kale wa tila. Ashike otashi dulika u kale wa ngungumana, ngeenge owe lineekela ndokotola, oo te ku pange. Otashi dulika e shiivike kutya okwa panga ovanhu vahapu, ovo ve na omukifi wa fa oo to vele. Otashi dulika ta pwilikine noukeka, eshi to mu yelifile nghee u udite nou wete kutya oku na ko nasha naave. Otashi dulika yo e ku pe ouhaku oo wa kwafela vamwe. Sha faafana, ohatu dulu okupameka elineekelo letu muJehova mokukonakona osho a ninga nale, osho ta ningi paife nosho yo osho te ke tu ningila monakwiiwa. Osho osho David a li a ninga. Eshi hatu konakona Eendjovo daye da nwefwa mo, odo tadi hangwa mEpsalme 56, diladila nghee naave to dulu okupameka elineekelo loye muJehova nokufinda oumbada.

OSHO JEHOVA A NINGA NALE

5. David okwa li a dilonga kushike, opo a finde oumbada? (Epsalme 56:​12, 13)

5 Nonande David okwa li monghalo ya nyika oshiponga, okwa kala ta diladila koinima iwa, oyo Jehova a ninga monakudiwa. (Lesha Epsalme 56:​12, 13.) David okwa kala ta ningi ngaho monghalamwenyo yaye aishe. Pashihopaenenwa, omafimbo amwe, okwa li ha dilonga keshito laJehova, olo hali mu dimbulukifa kutya Jehova omunaenghono adishe noku hole ovanhu neenghono. (Eps. 65:​6-9) David okwa li a dilonga kwaasho Jehova a ningila ovanhu vamwe. (Eps. 31:19; 37:​25, 26) Okwa li yo a dilonga, unene tuu kwaasho Jehova e mu ningila nale paumwene. Jehova okwa li a yambidida nokwa amena David okudja kouhanana. (Eps. 22:​9, 10) Okudiladila koinima oyo okwa kwafela David a pameke elineekelo laye muJehova.

David okwa li a pameka elineekelo laye muJehova mokuyandja elitulemo kwaasho Jehova a ninga nale, kwaasho ta ningi nokwaasho ta ka ninga monakwiiwa (Tala okatendo 5, 8, 12) ) d


6. Ngeenge owa tila, oshike tashi ku kwafele u kale we lineekela muJehova?

6 Ngeenge owa tila, lipula kutya, ‘Oshike osho Jehova a ninga nale?’ Diladila kombinga yoinima oyo Jehova a shita. Pashihopaenenwa, ngeenge hatu ‘tale nokukonenena’ nghee Jehova ha file oshisho oudila neengala, odo inadi shitwa oshifeka shaye noihadi dulu oku mu longela, otashi tu kwafele tu pameke eitavelo letu kutya ote ke tu fila yo oshisho. (Mat. 6:​25-32) Diladila yo kwaasho Jehova a ningila ovo have mu longele. Oto dulu okukonakona kombinga yaumwe, oo a popiwa mOmbiibeli, oo a li a ulika eitavelo monghedi ya tongomana. Ile oto dulu okulesha oshimoniwa shomupiya waJehova wokunena. a Shikwao vali, dilonga kunghee Jehova e kufila nale oshisho. Ongahelipi e ku kwafela u mu shiive? (Joh. 6:44) Ongahelipi a nyamukula omailikano oye? (1 Joh. 5:14) Oho mono ngahelipi ouwa efiku keshe mekuliloyambo lOmona waye omuholike? — Ef. 1:7; Heb. 4:​14-16.

Ohatu pameke elineekelo letu muJehova mokuyandja elitulemo kwaasho a ninga, kwaasho ta ningi nokwaasho ta ka ninga monakwiiwa (Tala okatendo 6, 9-10, 13-14) e


7. Ongahelipi oshimoniwa shomuprofeti Daniel sha kwafela Vanessa a finde oumbada?

7 Vanessa, b omumwameme wokoHaiti, okwa li a taalela onghalo itilifa. Omulumenhu umwe womoshitukulwa shavo okwa li he mu dengele noku mu tumina omatumwalaka efiku keshe, te mu fininike a ninge waye. Vanessa okwa li e mu anya filufilu. Ndele omulumenhu oo okwa li a handuka neenghono nokwa li nokuli ta ningile Vanessa omatilifo. Vanessa okwa ti: “Onda li nda tila.” Oshike sha kwafela Vanessa a finde oumbada? Okwa ninga ngaashi ta dulu, opo e liamene. Omukulunhuongalo umwe okwe mu kwafela, opo a kwatafane novakwanepangelo. Vanessa okwa li yo a yandja elitulemo kunghee Jehova a li a amena ovapiya vaye mefimbo la pita. Vanessa okwa ti: “Omunhu wotete oo e uya momadiladilo ange omuprofeti Daniel. Okwa li a umbilwa mekololo mu na eenghoshi da fya ondjala, nonande ka li e na eshi a ninga. Ashike Jehova okwa li e mu fila oshisho. Okwa li a pata omakanya eenghoshi. Onghee onda li nda pula Jehova a ningife omulumenhu oo, aha kale vali ta diladila kombinga yange noku kandule po oupyakadi oo, molwaashi ame kanda li ndi na osho handi dulu okuninga po. Okudja opo, kanda li vali nda tila.” — Dan. 6:​12-22.

DILADILA KOMBINGA YAASHO JEHOVA TA NINGI PAIFE

8. David okwa li a tomhwa kushike? (Epsalme 56:8)

8 Nonande David okwa li monghalo ya nyika oshiponga neenghono, eshi a li muGat, ka li ta yandje elitulemo koinima oyo tai mu tilifa. Ponhele yaasho, okwa li a hoolola okuyandja elitulemo kwaasho Jehova a li te mu ningile pefimbo opo. David okwa li a didilika kutya Jehova ote mu wilike, te mu amene nokwa li e udite ko omaliudo aye. (Lesha Epsalme 56:8.) David okwa li yo e na ookaume, ngaashi Jonatan nosho yo omupristeri munene Ahimelek, ovo va li ve mu kwafela noku mu yambidida noudiinini. (1 Sam. 20:​41, 42; 21:​6, 8, 9) Nonande ohamba Saul oya li ya hala oku mu dipaa, David okwa li a ya onhapo. Okwa li a tomhwa kutya Jehova oku wete filufilu eyeleko laye nanghee eyeleko olo le mu kuma pamaliudo.

9. Jehova oha didilike shike shi na sha nakeshe umwe womufye?

9 Ngeenge wa taalela eyeleko, olo tali ku ningifa u kale wa tila, dimbuluka kutya Jehova okwa didilika eyeleko olo nanghee le ku ningifa u kale u udite. Pashihopaenenwa, Jehova ka li ashike a didilika nghee Ovaisrael va li va ungaungiwa navo nai muEgipti, ndele okwa li yo e wete “oudjuu wavo.” (Ex. 3:7) David okwa imba kutya Jehova okwa mona ‘oudjuu waye nomatilifo omwenyo waye.’ (Eps. 31:7) Ngeenge oshiwana shaKalunga tashi mono oixuna, nokuli nonande otashi mono oixuna omolwoidjemo yomatokolo asho ehe li pandunge, ohe shi ‘nyikile oluhodi.’ (Jes. 63:9) Ngeenge owa tila, Jehova oku wete nghee u udite nokwa halelela oku ku kwafela u finde oumbada.

10. Omolwashike wa tomhwa kutya Jehova oku na ko nasha naave note ke ku kwafela alushe?

10 Ngeenge owa taalela eyeleko olo li tilifa, otashi dulika uha mone nghee Jehova te ku kwafele. Oshike to dulu okuninga po? Mu pula e ku kwafele u mone kutya ote ku yambidida. (2 Eeh. 6:​15-17) Opo nee to lipula kutya: Mbela ope na oshipopiwa, ile etyekosha pokwoongala olo le ku pameka? Mbela ope na oshishangomwa, okavidio, ile eimbilo loko-broadcasting le ku twa omukumo? Mbela ope na umwe e ku lombwela sha osho she ku twa omukumo, ile e ku leshela omushangwa wonhumba? Otashi dulika tu dimbwe ohole oyo ovamwatate novamwameme have tu ulikile nosho yo etwomukumo olo hatu mono okudja mEendjovo daKalunga nghee hai tu kwafele. Oinima oyo oi li eeshali da denga mbada da dja kuJehova. (Jes. 65:13; Mark. 10:​29, 30) Otai ulike kutya oku na ko nasha naave. (Jes. 49:​14-16) Otai ulike yo kutya oto dulu oku mu lineekela filufilu.

11. Oshike sha kwafela Aida a finde oumbada?

11 Aida, oo ha di moSenegal, okwa li a didilika nghee Jehova e mu yambidida, eshi a li a taalela eyeleko. Molwaashi oye omukulunhu kuvakwao, ovadali vaye ova li va teelela a mone oilonga oyo tai mu pe oimaliwa ihapu, opo e lifile oshisho nokufila oshisho ovaneumbo lavo aveshe. Ashike konima eshi a kaleka onghalamwenyo yaye paunafangwa, opo a kokole ondjila, Aida ka li vali e na oimaliwa ihapu. Ovaneumbo lavo ova li ve mu handukila nova li tave mu kembaula. Aida okwa ti: “Onda li nda tila kutya itandi ka dula vali okukwafela ovadali vange nonokutya kape na vali oo ta ka kala a hokwa nge. Onda li nokuli nda vela Jehova ombedi, eshi a efa oinima inaipale neenghono.” Opo nee okwa li a uda oshipopiwa pokwoongala. Okwa ti: “Omupopi okwa li e tu dimbulukifa kutya Jehova oku shii osho hashi etele keshe umwe womufye oshisho, ile oumbada. Kanini nakanini, omayele ovakulunhuongalo nosho yo avamwe okwa li a shilipaleka nge kutya Jehova oku hole nge. Ngeenge nda ilikana kuJehova, onda li handi kala ndi na omukumo kutya ota kwafele nge. Naasho ohashi etele nge ombili okumona nghee omailikano ange a nyamukulwa.” Mokweendela ko kwefimbo, Aida okwa li a mona oilonga, oyo ye mu kwafela e liyambidide, eshi ta kokola ondjila, a kwafele ovadali vaye nosho yo vamwe. Okwa ti: “Onde lihonga okukala nde lineekela muJehova filufilu. Paife, konima ngeenge onda ilikana, ihandi kala vali nda tila.”

JEHOVA OTA KA NINGA SHIKE MONAKWIIWA?

12. Metwokumwe nEpsalme 56:​9, David okwa li e na elineekelo lilipi?

12 Lesha Epsalme 56:9. Ovelishe oyo oya holola oshinima shimwe vali osho sha kwafela David a finde oumbada, ngeenge a li a tila. Nokuli nonande onghalamwenyo yaye oya li natango moshiponga, David okwa li a dilonga kwaasho Jehova a li te ke mu ningila monakwiiwa. David okwa li e shii kutya Jehova ote ke mu xupifa pefimbo la wapala. Komesho yaaishe, Jehova okwa lombwela David kutya oye ta ka kala ohamba yaIsrael ya shikula ko. (1 Sam. 16:​1, 13) David okwa li e shii kutya keshe osho Jehova a udaneka ote ke shi wanifa po.

13. Ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova ota ka ninga shike?

13 Jehova okwa udaneka oku ku ningila shike? Inatu teelela Jehova e tu amene komaupyakadi aeshe. c Ndele dimbuluka kutya, kashi na nee mbudi kutya owa taalela omayeleko elipi mounyuni ou, Jehova ote ke a xulifa po mounyuni mupe. (Jes. 25:​7-9) Omushiti wetu oku na eenghono dokunyumuna ovafi, doku tu velula nokuxulifa po ovapataneki aveshe. — 1 Joh. 4:4.

14. Oshike hatu dulu okudilonga kusho?

14 Ngeenge twa tila, otu na okudilonga kwaasho Jehova ta ka ninga monakwiiwa. Diladila kunghee to ka kala u udite, eshi Satana ita ka kala po vali, eshi ovakolokoshi tava ka pingenwa po kovanhu ovayuki naashi okuhawanenena taku ka enda taku kana po kanini nakanini efiku keshe! Euliko olo la li la ningwa poshoongalele shoshitukulwa shomo 2014 ola ulika nghee hatu dulu okudilonga keteelelo letu. Xe omudali ta kundafana novaneumbo laye nghee 2 Timoteus 3:​1-5 ta dulu okupopiwa monghedi imwe i lili, ngeenge ngeno eevelishe odo otadi xunganeke osho tashi ka kala mOparadisa: “Mounyuni mupe otamu ka kala omafimbo matunhula, molwaashi ovanhu otava kala ve hole vakwao, ve hole omamona opamhepo, ve na ondjele, ovalininipiki, hava tange Kalunga, hava dulika kovadali, ve na olupandu, ovadiinini, ve hole omaukwaneumbo avo tau pu mo, hava udafana, hava popile alushe vakwao mouwa, ve na elipangelo, ve na omwenyo muwa, ve hole ouwa, ovalineekelwa, hava tifuka, ve hole Kalunga ponhele yomalihafifo nove na etilokalunga lashili. Ovanhu va tya ngaho, kala u na ekwatafano lopofingo navo.” Oho kundafana ngoo novaneumbo leni, ile novaitaveli vakweni nghee onghalamwenyo tai ka kala mounyuni mupe?

15. Nonande Tanja okwa li a tila, oshike she mu kwafela a finde oumbada?

15 Natu ka taleni koshimoniwa shomumwameme wokoMacedonia shokOlundume wedina Tanja. Ovadali vaye ova li tave mu pataneke neenghono. Ashike eshi a dilonga kwaasho Jehova ta ka ninga monakwiiwa, oshe mu kwafela a kanyatele oudiinini waye, eshi a li a tila. Okwa ti: “Oinima imwe oyo nda li handi kala nda tila kutya otai ningwa, oya li ya ningwa. Meme okwa li ha denge nge alushe konima yokwoongala keshe. Ovadali vange ova li va ningila nge omatilifo kutya otava dipaa nge, ngeenge onda ningi Ondombwedi yaJehova.” Xuuninwa, Tanja okwa li a taataawa mo meumbo. Okwa li e linyenga ngahelipi? Okwa ti: “Onda li nda yandja elitulemo kunghee handi ka kala nda hafa fiyo alushe, ngeenge onda kanyatele oudiinini wange. Onda li yo nda diladila kunghee Jehova ta ka pa nge ondjabi mounyuni mupe, omolwaashishe osho tashi dulika nda kanifa mounyuni ou, nanghee oinima aishe ii itai ka dimbulukiwa vali.” Tanja okwa li a kanyatela oudiinini waye. Kekwafo laJehova, okwa li a mona onhele yokukala. Paife, Tanja okwa hombolwa komumwatate omudiinini notava longo pamwe va hafa moilonga yefimbo li yadi.

PAMEKA ELINEEKELO LOYE MUJEHOVA PAIFE

16. Oshike tashi tu kwafele tu kale ovaladi, ngeenge tu wete oiningwanima oyo ya xunganekwa muLukas 21:​26-28?

16 Pefimbo loudjuu munene, ovanhu otava ka “haluka omolwoumbada.” Ndele oshiwana shaKalunga otashi ka kala sha pama noshi na ouladi. (Lesha Lukas 21:​26-28.) Omolwashike itatu ka kala twa tila? Omolwaashi otwe lihonga nale okukala twe lineekela muJehova. Tanja, oo a popiwa metetekelo, okwa ti kutya oimoniwa yaye yomonakudiwa otai mu kwafele a taalele vali eenghalo dimwe didjuu. Okwa ti: “Onde lihonga kutya Jehova ota dulu oku tu kwafela tu lididimikile onghalo keshe noku tu nangeka noupuna.” Omafimbo amwe, ovanhu vamwe ohava monika va fa ve na eenghono, ndele oushili oyou kutya Jehova oku na eenghono dinenenene e va dule. Nonande eyeleko olidjuu, kape na waimine ihau kuka, otali ka xula.”

17. Ongahelipi Omushangwa wetu womudo 2024 tau tu kwafele? (Tala efano kombada yoshifo.)

17 Kunena, ope na oinima ihapu oyo tai dulu oku tu etela oumbada. Ndele ngaashi David, inatu efa tu wililwe po koumbada. Omushangwa wetu womudo 2024 ou li eilikano laDavid kuJehova, olo tali ti: ‘Efiku eli handi tilifwa, Oove handi lineekele.’ (Eps. 56:3) Didilika osho omushiivinawa umwe wOmbiibeli a popya shi na sha novelishe oyo, a ti: David “ka li ha kala ta diladila kombinga yoinima oyo tai dulu oku mu etela oumbada, ile komaupyakadi aye. Ponhele yaasho, okwa li e lineekela mwaao ta dulu oku mu xupifa.” Diladila kombinga yomushangwa wetu womudo meemwedi tadi uya, unene tuu ngeenge owa taalela eenghalo ditilifa. Onghee konga efimbo u dilonge keenghatu daJehova domonakudiwa, dopaife nosho yo domonakwiiwa. Opo nee ngaashi David, oto dulu okupopya kutya: “Ohandi lineekele Kalunga, itandi tila nande.” — Eps. 56:4.

Omumwameme ta dilonga komushangwa womudo pefimbo loshiponga shopaushitwe (Tala okatendo 17)

ONGAHELIPI TO DULU OKUFINDA OUMBADA . . .

  • mokudilonga kwaasho Jehova a ninga nale?

  • kwaasho Jehova ta ningi paife?

  • kwaasho Jehova ta ka ninga monakwiiwa?

EIMBILO 33 Omutengi woye u undulila kuJehova

a Oto dulu okumona ouyelele tau pameke ko jw.org mokushanga mokakongifo “Natu hopaeneneni eitavelo lavo,” ile “oimoniwa.” Ko- JW Library®, tala koshi yoitukulwa ya pambafana “Natu hopaeneneni eitavelo lavo,” ile “Eendjokonona donghalamwenyo yEendombwedi daJehova.”

b Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.

d ESHANGELO LEFANO: David ta dilonga kunghee Jehova e mu pameka, opo a dule okudipaa emwangha, e mu pa ekwafo tali wapalele okupitila muAhimelek nanghee ta ka ningwa ohamba.

e ESHANGELO LEFANO: Omumwatate e li modolongo omolweitavelo laye, ta dilonga kunghee Jehova e mu kwafela a efe po okushila omakaya, nghee te mu tu omukumo okupitila meenhumwafo da dja kwaavo ve mu hole naashi te ke mu pa omwenyo waalushe mOparadisa.