1. ¿Jas yuj ayni ekʼele oj bʼobʼ xiwkotik?

 KIBʼANALTIK ayni wala xiwtik. Pe ja Biblia wani sjeʼakitik ke mokni xiwkotik yuja chamwinik, ja pukujiki sok mini sbʼaja jas jakumi. Pe ama jachuk, tini aytik bʼa jun luʼumkʼinal bʼa bʼutʼel «jastik jel xiwela sbʼaj», jastal ja guerraʼik, ja skʼulajel jastik bʼa mi lekuk sok ja chamelik (Luc. 21:11). Bʼobʼta ojni cha xiwkotik yuja gobyernoʼik, ja jpamilyatik ma tuk kristyanoʼik bʼa kontra aye soka relijyon smeranili. Sok ayni jujuntik wa xiwye bʼa mini oj kuchyujile ja pruebaʼik wan ekʼel sbʼaje ja wego ma oj bʼobʼ stʼaspuke ja bʼa tyempo jakumi.

2. ¿Jasa ekʼ sbʼaj ja David yajni kʼot ja bʼa Gat?

² La jpensaraʼuktik bʼa jun yaʼtijum Dyos bʼa ayni ekʼele xiwi. Yeʼnani ja David. Yajni wan ijel spatik yuja rey Saúl bʼa oj miljuk, ja yeʼn spaka ajnel bʼa jun chonabʼ bʼa filisteoʼik sbʼiʼil Gat. Yajni aljiyabʼ ja Akís, ja rey bʼa Gat, ke ja David juni tiroʼanum bʼa jel yip sok smilunej «jitsan mil» filisteoʼik, ja David «jelni xiwi» (1 Sam. 21:​10-12). Jelni cham skʼujol ja bʼa jas oj bʼobʼ skʼuluk ja reyi. ¿Jasa skʼulan ja David bʼa skʼulajel ganar ja xiweli?

3. Jastalni wa xyala ja Salmo 56:​1-3, 11, ¿jasa koltaji ja David bʼa oj skʼul ganar ja xiweliki?

³ Ja bʼa Salmo 56, ja David xcholo jastal yabʼ ajyi ja yajni tey bʼa chonabʼ jaw. Ja bʼa salmo jaw xcholo jaman lek jas yuj ja wan xiweli sok jasa koltaji bʼa mi oj kʼulajukyuj ganar: sjipa skʼujol bʼa Jyoba (kʼuman ja Salmo 56:​1-3, 11). Sok lekni yuja jach stsaʼa skʼulajeli. Soka skoltanel ja Jyoba, jak bʼa skʼujol skʼulajel jun jas junuk bʼa chamni yabʼjel: skʼulan sbʼaj ke loko ay. ¡Jelni lek elkʼote! Ja bʼa stiʼ sat ja Akís, ja David mixani xiwelaʼuk sbʼaj kechanxtani bʼa oj ya molestia. Ja yuj ja David ya makunuk ja ekʼele jaw bʼa oj spak ajnel (1 Sam. 21:​13–22:1).

4. ¿Jastal oj bʼobʼ katik tsatsbʼuk ja sjipjel jkʼujoltik bʼa Jyoba? Aʼa jun sjejel.

 ⁴ Ja sjipjel jkʼujoltik bʼa Jyoba cha wani xbʼobʼ skoltayotik bʼa skʼulajel ganar ja xiweli. Pe ¿jastal wa xbʼobʼ katik yijbʼuk ja sjipjel kʼujoltik bʼa Jyoba masto ja yajni wantik xiwel? La katik jun sjejel. Lekbʼi x-aljikabʼtik ke ay kiʼojtik jun chamel, bʼobʼta ja bʼajtanto jelni oj xiwkotik. Pe sjipjel jkʼujoltik bʼa tini aytik bʼa skʼabʼ jun lekil doctor seguro lek ojni skoltayotik bʼa laman oj ajyukotik. Bʼobʼta ja bʼa tyempo ekʼta yataniyi yan jitsan tuk matik maloʼaye bʼa junxta chamel yiʼoje. Bʼobʼta ja wego wa smaklayotik lek sok wa xkilatik ke wani xyabʼ stojol ja jastal wa xkabʼ ayotik. Sok bʼobʼta ojni yalkabʼtik ke oj yakitik jun an bʼa skoltunejni jitsan kristyano. Cha jachni wa x-ekʼ soka Jyoba: ojni jipjkʼujoltik mas bʼa yeʼna ta wa xpensarantik ja bʼa jas skʼulunejxa, ja bʼa jas wan skʼulajel ja wego sok ja bʼa jas oj skʼuluk yuj keʼntik. Jani jaw ja jas skʼulan ja David ja bʼa Salmo 56. Malan wantik spaklajel jujuntik bersikulo, la jpensaraʼuktik jastal ja keʼntiki ojni cha bʼobʼ katik yijbʼuk ja sjipjel kʼujoltik bʼa Jyoba sok bʼa skʼulajel ganar ja jxiweltik.

¿JASA SKʼULUNEJ JA JYOBA JA BʼA NAJATE?

5. ¿Jasa spensaraʼan ja David bʼa oj skʼul ganar ja xiwel? (Salmo 56:​12, 13).

⁵ Ama xiwela sbʼaj ay ja sakʼanil ja David, ja yeʼn jani waj skʼujol ja bʼa jastik lek skʼulunejxa ja Jyoba (kʼuman ja Salmo 56:​12, 13). Ja David tolanibida skʼulan ja jaw ja bʼa sakʼanili. Jun sjejel, ayni ekʼele wa spensaraʼan ja bʼa skʼulbʼen ja Jyoba, sok ja it wani x-ajiyi julskʼujol ke jelni yip sok jelni skʼana ja kristyano (Sal. 65:​6-9). Cha wani spensaran ja bʼa jas skʼulunejxayi ja Jyoba ja tuk (Sal. 31:19; 37:​25, 26). Sok chomajkil spilani tyempo bʼa spensarajel ja bʼa jastik kʼulubʼalyi ja yeʼn. Koltubʼal sok talnubʼal masan yajni junto yal alats (Sal. 22:​9, 10). Wani xkʼuʼantik lek, spensarajel yibʼanal ja jastik jaw koltajiniyuj ja David bʼa oj sjip lek skʼujol bʼa Jyoba.

6. Soka xiweli, ¿jas oj skoltayotik bʼa oj jip jkʼujoltik bʼa Jyoba?

⁶ Yajni wana xiwel xa wabʼi, jobʼo abʼaj:  «¿Jasa skʼulan ja Jyoba ja bʼa najate?». Pe cha pensaraʼan ja bʼa skʼulbʼeniki. Jun sjejel, yajni wa xkan jkʼeltik bʼa jastal ja Jyoba wa stalnay ja yal chanik sok ja nichimik, bʼa mini kʼulajiye jastal yeʼna sok mini xbʼobʼ toyjukyuj, wani xya yijbʼuk ja sjipjel jkʼujoltik bʼa cha ojni stalnayotik ja keʼntiki (Mat. 6:​25-32). Sok chomajkil, pensaraʼan ja jas skʼulunejxa ja Jyoba sbʼaja yaʼtijumiki. Bʼobʼta ojni bʼobʼa paklay ja sjejelik bʼa skʼuʼajel ajyiyujile ja matik wa staʼa tiʼal ja Biblia ma skʼumajel experienciaʼik bʼa yaʼtijumik ja Jyoba bʼa jtyempotik. a Chomajkil, pensaraʼan jastal ja Jyoba stalnunejajan. ¿Jastal skoltaya bʼa oja naʼ sbʼaj ja smeranili? (Juan 6:44). ¿Jastal sjakʼunej jawa worasyoniki? (1 Juan 5:14). ¿Jastal waxa wa el slekilal kada kʼakʼu ja sakʼanil yaʼunej ja Yunin jel skʼana? (Efes. 1:7; Heb. 4:​14-16).

7. ¿Jastal koltaji ja Vanessa ja yexperiencia ja aluman Daniel?

⁷ Jun hermana bʼa Haití sbʼiʼil Vanessa b ekʼ sbʼaj jun jasunuk bʼa jelni aji xiwuk. Jun winik bʼa cha tey ja bʼa lugar bʼay ja hermana wa xkʼumaji sok wa xjekjiyi mensaje kada kʼakʼu sok wa xtʼenji bʼa oj skʼul aseptar oj snobioʼuk. Ja yeʼn yala yabʼ jaman lek ke miyuk, pe mastoni jelxi sok asta yala ay jas oj skʼulyi ja hermana. ¿Jastal lajxiyuj ja Vanessa bʼa skʼulajel ganar ja xiwel? Ayni jas skʼulan bʼa oj stalnay sbʼaj sok koltajiyuj jun ansyano bʼa oj skʼumuk ja matik ay xcholi. Pe cha ya julskʼujol jastal ja Jyoba stalnay ja yaʼtijumik ja bʼa najate. Ja yeʼn wa xcholo: «Ja bʼajtan kristyano ke maʼ jak ja bʼa jpensari jani ja aluman Daniel. Ama mini ay jas skʼulunej bʼa malo, jipjikoʼ ja bʼa sposo ja chojik bʼa waʼin xyabʼye, pe ja Jyoba yeʼnani koltajiyuj. Kalayabʼ ja Jyoba ke jkʼulantani spetsanil ja jas oj lajxukuji sok aya spabor askoltayon. Tsaʼan ja bʼa jaw chʼayni ja jxiweli» (Dan. 6:​12-22).

¿JAS WAN SKʼULAJEL JA JYOBA JA WEGO?

8. ¿Bʼa jasa skʼuʼan lek ja David? (Salmo 56:8).

⁸ Anima ja David xiwelani ay sbʼaj ja sakʼanil ja yajni tey ja bʼa Gat, mini yaʼakan oj kʼulajuk ganar yuja xiweli. Jaʼuktoma, jani waj skʼujol ja jas wan skʼulajel ja Jyoba ja bʼa jutsʼin jaw. Yila ke ja Jyoba wani tojelyuj sok wa xtalnaji sok wani xyabʼ stojol ja jastal wa xyabʼ ayi (kʼuman ja Salmo 56:8). Cha wani xkoltaji sok wa stsatsankʼujolaji yuja tojil yamigoʼik jastal ja Jonatán sok ja olomal sacerdote Ahimélec (1 Sam. 20:​41, 42; 21:​6, 8, 9). Anima ja rey Saúl wa skʼana oj milwanuk, man ja David bʼobʼ el libre. Skʼuʼani lek ke ja Jyoba wani snaʼa ja jas wan ekʼel sbʼaji sok wani xyabʼ stojol ja jastal wa xyabʼ ayi.

9. ¿Bʼa jasa altanto ay ja Jyoba bʼa kada jujune bʼa keʼntik?

⁹ Ta wan ekʼelabʼaj jun tsatsal wokol sok waxa wabʼ xiwel aya, ajuluka kʼujol ja Jyoba mini kechan altanto ayuk ja bʼa jas wan ekʼelabʼaji cha wani xyabʼ ja jastal waxa wabʼ aya. Jun sjejel, yajni ja yaʼtijumik moso ajyiye ja bʼa Egipto, ja Jyoba yabʼ ja syajal «ja swokoleʼi» (Éx. 3:7). Bʼa jun tsʼebʼoj ja David yala ke ja Jyoba yilunej ‹ja swokoli› sok ‹ja xchamkʼujolik mas nakʼani› (Sal. 31:7). Sok yajni ja xchonabʼi wa xyiʼaj wokol yuja jastik wa stsaʼawe bʼa mi lekuki, ja Jyoba «cha chamkʼujol ajyi» (Is. 63:9). Jelni xyaʼa kulan jkʼujoltik snajel ke yajni xiwel ayotik wa xkabʼtik, ja Jyoba wa xyabʼ  stojol sok wa skʼana oj skoltayotik bʼa oj kʼultik ganar ja xiwel.

10. ¿Jas wa xya kʼuʼuk lek ke ja Jyoba wa xcham skʼujol bʼa weʼna sok bʼa tolabida ti oj ajyuk bʼa oj skoltaya?

¹⁰ Pe ta wan ekʼel jbʼajtik jun tsatsal wokol ke wa xya xiwkotik, bʼobʼta mini pasiluk oj kiltik jastal wa skoltayotik ja Jyoba. ¿Jas oj bʼobʼ jkʼuluktik? La jkʼantikyi ke askoltayotik yiljel ja jas wan skʼulajel bʼa keʼntik (2 Rey. 6:​15-17). Tsaʼan la jpensaraʼuktik: ¿Ay maʼ bʼa yaʼunej kulan jkʼujoltik jun discurso ma jun komentario ke yaʼa jun hermano ja bʼa reunión? ¿Yaʼunej maʼ kulan jkʼujoltik jun juʼun, jun bideo ma jun tsʼebʼoj? ¿Ay maʼ bʼa jun hermano yaʼunej ekitik jun teksto ma jun yaljel bʼa wa xyaʼa kulan jkʼujoltik? Ayni ekʼele jelni pasil oj chʼay jkʼujoltik ja jastal wa syajtayotik ja kermanotik sok spetsanil ja waʼelal bʼa Dyos ke wa xkabʼtik stsamalil ke kʼotelni jun majtanal jel chaʼanyabʼal bʼa Jyoba (Is. 65:13; Mar. 10:​29, 30). Ja majtanalik jaw wa xchiktes ke wa xcham skʼujol bʼa keʼntik sok wani sbʼajin oj jip jkʼujoltik bʼa yeʼna (Is. 49:​14-16).

11. ¿Jasa koltaji ja Aida bʼa oj skʼul ganar ja xiwel?

¹¹ Jun hermana bʼa Senegal sbʼiʼil Aida ekʼ sbʼaj jun tsatsal wokol sok yila jastal wa xkoltajiyuj ja Jyoba. Ja snantati wa smajlaye oj skʼul ganar jitsan takʼin bʼa oj bʼobʼ smakʼlay sbʼaj sok cha jachuk bʼa yeʼnle, yujni yeʼn ja watsal. Pe ja yeʼn stsaʼa oj yiʼ jun sakʼanil bʼa chʼin bʼa oj och precursora, ja yuj jelni tʼusan ja janekʼ wa skʼulan ganar. Anto ja spamilya tajki sok kʼe abʼaltajuk. Ja Aida wa xcholo jastal wa xyabʼi: «Wani la xiwyon ta mi oj bʼobʼ jkoltay ja jnantat sok mixa oj cha skisone ja tuk. Kʼot ka smuluk ja Jyoba yuja yaʼakan oj ipaxuk ja jas wan ekʼel jbʼaji». Pe jun kʼakʼu yabʼ jun discurso bʼa jelni koltaji: «Ja hermano ya juljkʼujoltikon ke ja Jyoba wa snaʼa lek ja syajal ay ja bʼa jkʼujoltiki. Chomajkil, ja ansyanoʼik sok tuk hermanoʼik yalawekabʼ jastik bʼa skoltayon yiljel ke ja Jyoba wa syajtayon sok takal takal maxani lek kʼe kabʼ ajyukon. Kʼe kayi orasyon ja Jyoba bʼa maxani wa xjipa jkʼujol sok ja yiljel jastal wa sjakʼaki ja korasyoniki, jelni kabʼ lamanil». Yajni ekʼ ja tyempo staʼa jun yaʼtel bʼa mini kechanta bʼobʼ ajyuk precursora, cha bʼobʼni skoltay  sok takʼin ja snantati sok tuk kristyanoʼik. Ja yeʼn wa xcholo: «Jnebʼunej sjipjel jkʼujol tsʼikan lek bʼa Jyoba. Yajelyi orasyon skoltunejon bʼa mixa oj xiwkon».

¿JAS OJ SKʼULUK JA JYOBA JA BʼA TYEMPO JAKUM?

12. Jastalni wa xyala ja Salmo 56:​9, ¿bʼa jasa seguro ajyi ja David?

¹² (Kʼuman ja Salmo 56:9). Ja bʼa bersikulo it wa xchiktes pilan jasunuk ke ja David skʼulan bʼa oj skʼul ganar ja xiweli ja bʼa ekʼele jaw ke xiwela sbʼaj ay ja sakʼanili: spensaraʼan ja jas oj skʼuluk ja Jyoba bʼa yeʼn ja bʼa tyempo jakum. Wani snaʼa ke ja Dyos oj koltajukyuj ja bʼa styempoʼil lek xyila. Pes yujni ja Jyoba skʼapunejyi ja David ke yeʼnani oj och rey ja bʼa Israel (1 Sam. 16:​1, 13). Ja David cha wani snaʼa ke ta ja Jyoba skʼapunej, ojni kʼot smeranil.

13. ¿Jasa wa xnaʼatik ke ja Jyoba oj skʼuluk ja bʼa tyempo jakum?

¹³ ¿Jasa skʼapunejkitik ja Dyosi? Meran, mini skʼapunejukitik ke ja wego mixa oj kitik wokol. c Pe chikani jas oj ekʼ jbʼajtik ja bʼa luʼumkʼinal iti, ja Jyoba skʼapunej ke ja bʼa yajkʼachil luʼumi oj xchʼay spetsanil ja wokoliki (Is. 25:​7-9). Mini ay duda ke ja Jyoba ayni yiʼoj ja ipal bʼa oj ya sakʼwuk ja matik chamele, bʼa oj ya tojbʼukotik sok xchʼayjel snajel spetsanil ja jkontratiki (1 Juan 4:4).

14. ¿Bʼa jasa oj bʼobʼ jpensaraʼuktik?

¹⁴ Yajni waxa wabʼ ke xiwel aya, pensaraʼan ja jas oj skʼuluk ja Jyoba ja bʼa tyempo jakum. Pensaraʼan jastal maʼ oj ajyuk ja sakʼanil yajni ja Satanás mixa teyuk, yajni ja mal kristyano oj chʼayjuk snajele sok kechanxta oj ajyuke ja matik leki sok yajni ja mulali takal takal oj chʼayuk. Ja asamblea bʼa oxe kʼakʼu bʼa 2014 ekʼ jun demostrasyon ke ojni bʼobʼ skoltayotik spensarajel ja bʼa smajlajel kiʼojtiki. Ja bʼa jaw, jun hermano wan loʼilanelsok ja spamilya sbʼaja jasa oj yal ja 2 Timoteo 3:​1-5 lekbʼi jaʼuk wan yaljel sbʼaja sakʼanil ja bʼa Tsamal Lugari: «Ja bʼa yajkʼachil luʼumi oj jak tyempoʼik bʼa jel gusto ajyel. Yujni ja kristyano oj syajtay ja smoji, oj syajtaye ja jastik chaʼanyabʼal bʼa Dyos, mi oj jelxuke sok chʼin oj yaʼ sbʼaje, oj syajtaye ja Dyos, kʼuʼabʼal oj ajyuke soka snantate, oj yaʼe tsʼakatal sok toj oj ajyuke, jel oj syajtaye ja spamilyaʼe, puesto oj ajyuke bʼa ochel akuerdo, tolabida oj staʼe tiʼal lek ja bʼa tuk, oj skom sbʼaje, manso oj ajyuke, oj syajtaye ja bʼa jas lek, oj jipjuke kʼujolal sok oj ochuke rason, mi niwanuk oj yaʼ sbʼaje, jani oj syajtaye ja Dyos bʼa mini jaʼuk ja bʼa gustoʼil sok spetsanil skʼujole oj yaweyi stoyjel ja Dyos. Ajyan mojan soka yeʼnle». ¿Wan maʼ la loʼilanitik soka jpamilyatik ma soka hermanoʼik sbʼaja jastal oj ajyuk ja sakʼanil ja bʼa yajkʼachil luʼumi?

15. ¿Jasa koltaji ja Tanja bʼa oj skʼul ganar ja xiwelik?

¹⁵ Spensarajel ja bʼa kʼapjelik bʼa Jyoba ja Tanja jun hermana bʼa Macedonia del Norte skʼulan ganar ja xiweliki. Ja yeʼn wa xcholo ke yajni kʼe skʼul estudiar ja Biblia, ja snantati jel tajkiye: «Jani ekʼ ja jas mas wa xya xiwkon. Ja jnani wa smakʼawon kada wala kumxiyon ja bʼa reunión. Ja yeʼn sok ja jtati yalawe oj smilone ta ochyon Testigo». Snutsuwe el ja bʼa snajeʼi. ¿Jasa skʼulan? Ja yeʼn wa xcholo: «Jani waj kʼujol spensarajel ta toj ajyiyon soka Jyoba, gustoni oj ajyukon bʼa tolabida. Wa xkala jbʼaj ama xchʼaya ja jastik junuk ja bʼa luʼumkʼinal it, ja bʼa yajkʼachil luʼumi ja Jyoba oj yaki ja jtsʼakol sok oj ya chʼay jkʼujol ja jastik mi lekuk ekʼel jbʼaji». Ja Tanja toj ajyi soka Jyoba sok staʼa jun lugar bʼa oj ajyuk. Ja wego nupanelsok jun tojil hermano sok  xchawanile gusto wane yaʼteltajel ja Dyos bʼa tyempo tsʼikan.

LA KATIK TSATSBʼUK JA SJIPJEL JKʼUJOLTIK BʼA JYOBA JA WEGO

16. ¿Jas oj skoltayotik bʼa mi oj xiwkotik yajni xkʼot smeranil ja jas wa xyala ja Lucas 21:​26-28?

¹⁶ Ja bʼa yoj niwan wokoli, tʼusan mi spetsaniluk ja kristyano «oj tup yikʼe yuja xiweli». Pe ja yaʼtijumik ja Dyos mini oj xiwkotik sok tsatsni oj ajyukotik (kʼuman ja Lucas 21:​26-28). ¿Jas yuj? Yujni kʼajyel wa xjipa jkʼujoltik bʼa Jyoba. Ja Tanja wa xyala ke ja jastik ekʼel sbʼaji wa xkoltaji bʼa oj kuchyuj ja jastik jel wokol wa xcha ekʼ sbʼaj: «Jnebʼunej ke mini ay bʼa jastik ke mini oj bʼobʼ skoltayotik ja Jyoba sok bʼa mi oj ya koʼ jlekilaltik. Ayni ekʼele lajansok ja kristyano wani xbʼobʼ komxukyujile ja jastik wa x-ekʼi, pe ja smeranili jani yuja yip ja Jyoba. Ama jel tsats ja prueba, pe tʼilani oj chʼakuk».

17. ¿Jastal oj skoltayotik ja teksto bʼa jabʼil bʼa 2024? (Kʼela ja poto bʼa skʼeʼulabʼil ja spatiki).

¹⁷ Anima ja luʼumkʼinal it bʼutʼel jastik bʼa wa xyaʼa xiwel, ja keʼntiki jachukotik jastal David sok mini wa xkaʼatikan ke ja xiweli mixa oj naʼ jas oj kʼuluktik. Ja teksto ja bʼa jabʼil 2024 jani ja yaljelik bʼa David bʼa yala yabʼ ja Jyoba: «Yajni wala xiwyon, wa xjipa jkʼujol bʼa weʼna» (Sal. 56:3). Jun libro bʼa spaklajel ja Biblia xcholo ja it sbʼaja bersikulo: «Ja David mini ya kʼiʼuk ja xiweli cha mini ja waj skʼujol ja swokoliki, jani sjipa skʼujol ja bʼa maʼ kechanta oj bʼobʼ koltajukyuji». Aʼa tʼabʼana kʼujol ja teksto bʼa jabʼil ja bʼa ixawik ti jakumi, mastoni ta ekʼabʼaj jun wokol bʼa wa xyaʼa chamkʼujol. Pila tyempo bʼa spensarajel ja jas skʼulan ja Jyoba ja bʼa najate, ja jas wan skʼulajel ja wego sok ja jas oj skʼuluk ja bʼa tyempo jakumi. Jastalni ja David oj bʼobʼa wal: «Bʼa Dyos wa xjipa jkʼujol, mi la xiwyon» (Sal. 56:4).