Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

Tika Itero Mon Kit ma Jehovah Terogi Kwede?

Tika Itero Mon Kit ma Jehovah Terogi Kwede?

WATYE ki mot madit me tic pi Jehovah kacel ki mon mapol ma lugen. Wamarogi dok watye ki pwoc pi gin ducu ki acel acel pi bedo lugen kacel ki tic matek ma gitimo! Dong wun omege, wutute matek me terogi i yo me kica, labongo apokapoka, dok kiworo. Ento kit macalo watye ki roc, i kare mukene watwero nongo ni tek me timo meno. Omege mogo gitye ki ariya mukene ma weko bedo tek me timo meno.

Jo mukene gudongo i tekwaro ma pol pa co gitero mon calo rwomgi lapiny. Me labolle, Hans, ma tye laneno me adwol i lobo Bolivia, owaco ni: “Co mogo gudongo i tekwaro ma pilo wi co me timo jami i yo me awaka. Co magi ginenne calo pigi tek loyo mon dok pol kare gitero mon i yo ma pe nyuto woro.” Laelda mo i lobo Taiwan, owaco ni: “I kabedowa, co mapol giwinyo ni pe opore pi mon me miyo tam bot co. Ka laco otito tam ma dako mo omine i dye lwak, ci co luwote gitwero caane adada.” Co mukene ginyuto cacgi i kom mon lapiny lapiny. Me labolle, giloko lok ore i kom mon wek otug nyero.

Lok ada tye ni, kadi bed laco odongo i tekwaro ma nining, en pud twero loko nenone. En twero jwayo tam meno ni co rwomgi dit loyo mon. (Ep. 4:​22-24) En twero timo man ki lubo lanen pa Jehovah. I pwony man, wabinyamo kit ma Jehovah tero kwede mon, kit ma omege gitwero pwonnye me tero mon ki lubo lanen pa Jehovah, kacel ki kit ma luelda gitwero telo kwede yo i nyuto woro bot lumege.

JEHOVAH TERO MON NINING?

Jehovah oweko lanen ma pud dong ber loyo i kom kit me tero mon. Macalo Wego ma lakica, en maro lutinone ducu. (Jon 3:16) Dok lumege ma lugen gubedo anyirane ma en marogi adada. Nen kong yo magi ma Jehovah nyuto kwede ni emaro dok eketo deyo i kom mon.

Jehovah pe ki cwiny me apokapoka i komgi. Jehovah ocweyo co ki mon i calle. (Acak. 1:27) En pe ocweyo co ki ryeko nyo diro ma lamal ma loyo mon; dok en pe dworo kor co. (2 Tekwaro 19:7) En ocweyo co ki mon ma gitwero niang lok me Baibul dok gitwero lubo kit pa Jehovah marom aroma. Jehovah maro co ki mon ma gitye ki niye i kome. En omiyo bot co wa ki mon gen me kwo pi naka i lobo nyo gen me bedo luker ki lulamdog i polo. (2 Pet. 1:1) Nen ka maleng ni, Jehovah pe nyuto cwiny me apokapoka i kom mon.

Jehovah winyo lokgi. Jehovah paro pi kit ma mon giwinyo kwede kacel ki pekki ma gitye kwede. Me labolle, en owinyo dok ogamo lega pa Lakeri ki Anna. (Acak. 30:22; 1 Cam. 1:​10, 11, 19, 20) Jehovah bene oweko luco Baibul mogo gucoyo pi co ma guwinyo lok pa mon. Me labolle, Abraim olubo tira pa Jehovah me winyo tam pa dakone, Cara. (Acak. 21:​12-14) Kabaka Daudi owinyo lok pa Abigail. Ki lok ada, en oye ni Jehovah aye ma ocwalo Abigail me lok kwede. (1 Cam. 25:​32-35) Yecu, ma olubo kit pa Wonne kore ki kore, owinyo lok pa minne, Maliam. (Jon 2:​3-10) Labol magi ginyuto ni, yo acel ma Jehovah keto kwede deyo i kom mon aye ki winyo lokgi.

Jehovah geno mon. Me labolle, Jehovah ogeno Kawa ci okete ni okony Adam ki gwoko lobo. (Acak. 1:28) I kare ma en otimo meno, en onyuto ni eneno Kawa, pe calo ngat ma goro ka kiporo ki cware, Adam, ento macalo lakony kore ma pire tek. Jehovah bene oketo genne i kom Debora ki Kulda, lunebi ma mon, me miyo tam bot jone, kadi wa bot langolkop ki kabaka. (Lungol. 4:​4-9; 2 Luker 22:​14-20) I kare-ni, Jehovah omiyo ki mon ma Lukricitayo tic me atima. Lumege magi ma lugen-ni gitiyo macalo lutit kwena, lupainia, ki dong lumiconari. Gikonyo me goyo pulan, gero ki roco Odiwa me Ker ki dong jang gang kal. Lumege mogo gitiyo i Betel; mukene gitiyo i opic me gonyo leb. Lumege magi gitye calo mony madit ma Jehovah tiyo kwedgi me cobo mitine. (Jab. 68:11) Ki lok ada, Jehovah pe neno mon calo jo ma konygi pe.

OMEGE GITWERO PWONNYE ME TERO MON KIT MA JEHOVAH TEROGI KWEDE

Omege, me niang ka watero lumege kit ma Jehovah terogi kwede, mitte ni wangi maber tamwa kacel ki jami ma watimo. Me timo meno, wamito kony. Kit macalo kitwero tic ki macin me X-ray me menyo kom dano wek kiniang kit ma adunune tye ka tic kwede, larem maber ki Lok pa Lubanga twero konyowa me ngiyo ka watye ki tam mogo maraco i kom mon i cwinywa. Ngo ma watwero timo me nongo kony meno?

Peny larem ma igeno. (Car. 18:17) Watwero penyo larem ma wageno, ma kingeyo ni obedo lakica dok nyuto niango, ki lapeny macalo magi: “Itamo ni atero lumege nining? Tika giniang ni atye ki woro pigi? Tika tye gin mo ma atwero timo me nyuto ni aterogi maber?” Ka laremi otitti kabedo ma itwero yubone, pe igeng ngeyi. Me ka meno, tute me timo alokaloka ma mitte.

Kwan Lok pa Lubanga. Yo maber loyo me ngeyo ka watero lumege maber aye me tic ki Lok pa Lubanga me ngiyo tamwa ki jami ma watimo. (Ibru 4:12) Ka wawoto ki kwano Baibul, wapwonyo lok i kom co ma gutero mon maber ki mukene ma pe gutimo meno. Watwero poro labol magi ki kit ma wan watero kwede mon. Omege omyero gugwokke ki tic ki wang Baibul acel keken me cwako tam ma pe tye kakare i kom mon. Me ka meno, myero gungi tyeng me Baibul mapatpat ma loko i kom kit ma co myero guter kwede mon. Man twero konyogi me niang kit ma Lubanga neno kwede mon. Me labolle, 1 Petero 3:7 tito ni laco myero omi ‘deyo bot dako macalo lawote ma kome pe tek.’ a Tika man nyuto ni dako tye ki ryeko nyo diro manok ka kiporo ki laco? Pe tye kit meno! Por kong lok pa Petero ki gin ma Jo Galatia 3:​26-29 nyuto, ni Jehovah pe oyero co keken, ento wa mon bene me loc kacel ki Yecu i polo. Ka wakwano Lok pa Lubanga dok wapenyo larem ma genne me tittiwa kit ma watero kwede mon ci wabipwonnye me nyuto woro bot lumegiwa.

LUELDA GITWERO NYUTO NINING NI GIWORO LUMEGE?

Omege gitwero pwonyo kit me tero lumege ki woro ka gilubo lanen pa luelda. I yo ma nining ma luelda gitwero nyuto lanen maber i kit me tero lumege ki woro? Nen kong yo mogo ma pigi tego.

Luelda gipwoyo lumege. Lakwena Paulo oweko lanen maber ma luelda gitwero lubone. En opwoyo lumege mapatpat i waragane ma ocoyo bot kacokke ma i Roma. (Rom. 16:12) Tam i kom kit ma lumege magi guwinyo kwede i kare ma kikwano waraga meno i kacokke. I yo acel-lu, luelda gitwero pwoyo lumege pi kitgi mabeco kacel ki ticgi pi Jehovah. Man konyo lumege me niang ni kimarogi dok kiworogi. Cuko cwiny ma laelda miyo twero bedo lok ma lumege gimito kikome me medde ki tic pi Jehovah ki gen.—Car. 15:23.

Pwogi

Ka luelda gitye ka pwoyo lumege, bedo ber ka gutito gin moni kikome ma lamego-ni otimo. Pingo? Laminwa mo ma nyinge Jessica owaco ni: “Bedo ber ka luelda guwaco ki lamego mo ni ‘apwoyo tic.’ Ento cuko cwinywa ma loyo ka omege gupwoyowa pi gin ma watimo kikome, calo pwonyo lutinowa me bedo mot i cawa me cokke nyo kwanyo kare me kelo latin kwanwa me Baibul i cokke.” Ka luelda gipwoyo lumege pi tic ma gutimo kikome, giweko lumege giwinyo ni pigi tek i kacokke.

Luelda giwinyo lok pa lumege. Luelda ma gimwol giniang ni pe gin keken aye gitye ki tam mabeco. Luelda ma kit meno gipenyo lumege me tito tamgi dok gitero itgi ka lumege gitye ka lok. Ka luelda gutimo meno, gicuko cwiny lumege dok gin kikomgi ginongo adwogi maber. Nining? Laelda mo ma nyinge Gerardo, ma tiyo i Betel, owaco ni: “Apenyo lumege pi tamgi pien konya me cobo ticca maber. Pol kare, nongo gutimo tic magi pi kare malac loyo omege.” I kacokke, lumege mapol gitiyo macalo lupainia, pi meno, gingeyo jo mapol ma gibedo i wang tic meno. Laelda mo ma nyinge Bryan owaco ni: “Lumegiwa gitye ki kit kacel ki diro mabeco ma dulwa mito. Pi meno, tute me nongo adwogi maber ki i ngecgi!”

Winy lokgi

Luelda ma giryek pe gicayo tam pa lumege. Pingo? Laelda mo ma nyinge Edward owaco ni: “Tam kacel ki ngec ma lamego tye kwede twero konyo omege me niang lok moni maber ki me dongo cwiny me kica.” (Car. 1:5) Kadi bed i kare mogo laelda pe twero tic ki tam ma lamego moni omine, en pud twero pwoye pi katti ki tam meno kacel ki nywako ngecce.

Luelda gipwonyo lumege. Luelda ma giryek giyenyo kare me pwonyo lumege. Me labolle, gitwero pwonyo lumege kit me doro cokke me cito i tic me pwony wek gubed ma guyubbe ka omego mo ma onongo batija pe obino. Giromo pwonyo lumege kit me tic ki macin mapatpat wek gumi kony me gero kacel ki roco odi me worowa. I Betel, omege ma gidoro wi tic gupwonyo lumege kit me tiyo tic mapatpat calo, roco odi ki gwoko macin, wilo wil, gwoko rekod me lim ma dulwa tiyo kwede, tic ki kompiuta, ki tic mukene. Ka luelda gupwonyo lumege, ginyuto ni gineno lumege macalo jo ma lugen dok ma kwiri.

Pwonygi

Lumege mapol gitiyo ki pwonnye magi me konyo jo mukene. Me labolle, lumege mogo gitiyo ki diro me gedo ma gupwonyo me konyo gero odi pa utmege ma oballe i kare me can ma poto atura. Lumege mogo gitiyo ki diro ma gunongo i kit me tito kwena i dye lwak me pwonyo lumege mukene bene. Lumege giwinyo nining i kom luelda ma gupwonyogi? Laminwa mo ma nyinge Jennifer owaco ni: “I kare ma abedo ka nywako i tic me gero Ot me Ker, omego ma onongo tye ka doro wi tic man okwanyo kare me pwonya. En oneno tic ma atimo, ci en opwoya pi tic meno. Amaro tic kacel kwede pien oweko awinyo ni pira tek dok kigena.”

MOT MA WANONGO PI TERO MON MA I KACOKKE MACALO LUMEGIWA

Wamaro lumegiwa ma lugen kit ma Jehovah marogi kwede! Pi meno, waterogi macalo lupacowa kikome. (1 Tem. 5:​1, 2) Watye ki awaka me tic kacel kwedgi. Dok cwinywa bedo yom ka guniang ni wamarogi. Laminwa mo ma nyinge Vanessa owaco ni: “Atye ki pwoc madit bot Jehovah pi bedo i dulle, ma opong ki omege ma gicuko cwinya adada.” Laminwa mo ma bedo i lobo Taiwan owaco ni: “Atye ki pwoc madit ni Jehovah kacel ki dulle gimaro mon dok giworo tamgi. Man jingo niyena dok weko abedo ki pwoc pi mot ma atye kwede me bedo i dul pa Jehovah.”

Jehovah nen calo tye ki awaka madit ka oneno co ma lugen ma gipwoyo dok giworo mon kit ma en bene timo kwede! (Car. 27:11) Laelda mo ma bedo i lobo Scotland ma nyinge Benjamin owaco ni: “Pol pa co ma i lobo-ni pe giworo mon kulu. Dong ka lumegiwa gitye i Ot me Ker, wamito ni guwiny ni kimarogi dok kiworogi matek.” Dong walego ni wan ducu watute matek me lubo lanen pa Jehovah ki tero lumegiwa ki mar kacel ki woro mupore pigi.—Rom. 12:10.

a Pi ngec mukene madok i kom lok man ni “lawoti ma kome pe tek,” nen pwony ma wiye tye ni “Gin Mumiyo ‘Lawoti ma Kome pe Tek’ Pire Tek” i Wi Lubele me Mai 15, 2006, ki “Tam me Ryeko pi Jo Munyomme” i Wi Lubele me Marci 1, 2005.