Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ o me̱ne̱ bito ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱ e?

Mo̱ o me̱ne̱ bito ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱ e?

DI BE̱N edube ende̱ne̱ ya bolea Yehova mwemba na jita la bito ba jemea. Di to̱ndi pe̱ ba bonańango be̱se̱ ońolana be jemea be pe̱ ngiń’ebolo! a Ońola nika so̱ a bonasango, bińo̱ lee̱le̱ babo̱ muyao lo bole pe̱ babo̱ edube. Nde kana di sangono̱ bobe, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o bola nika ponda iwo̱. O sumo te̱ nika bonasango bō̱ ba be̱n mitakisan mipe̱pe̱.

Bonasango bō̱ ba kokedi o bepolo owe̱ni bome jita ba mo̱nge̱le̱no̱ ná ba petane̱ bito. K’eyembilan, Hans ńe muboled’ebondo o Bolivia mo̱ ná: “Bome bō̱ ba kokedi owe̱ni ba matute̱le̱no̱ babo̱ o bola mambo ma malee̱ ná ba petane̱ bito, na ná ba s’angame̱n pe̱ to̱ o bola babo̱ edube.” Shengxian ńe mutudu o Taiwan mo̱ ná: “Owe̱ni na majano̱, bome jita ba mo̱nge̱le̱ ná bito ba s’angame̱n bola bome jo̱nge̱le̱ labu. Mome a boli te̱ jo̱nge̱le̱ lena di wu na muto jombwea to̱ njika lambo, bane̱ bome ba mo̱nge̱le̱ nde ná e bwala.” Bome bape̱pe̱ ba malee̱ nje ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bito o mbadi ipe̱pe̱. K’eyembilan be ná ba bolane̱ byala ba make̱ko be malee̱ ná ba si mabola bito edube.

Nje ye bwam ye nde ná e be̱ to̱ we̱ni mome a kokedino̱, e ná a tukwa mbad’ao ńa je̱ne̱ bito. E ná a buka jo̱nge̱le̱ ná bome ba petane̱ bito. (Efe. 4:22-24) E ná a bola nika yete̱na embilane̱ Yehova. O mun mulopo m’ekwali, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ bito, nje ye ná yongwane̱ bonasango o je̱ne̱ bito ka Yehova, na ne̱ni batudu beno̱ ná ba be̱ baboso o lee̱le̱ bonańango edube.

NE̱NI YEHOVA A ME̱NE̱NO̱ BITO E?

Yehova nde e eyembilan e peti o nje e mombweye̱ mbadi jangame̱nno̱ je̱ne̱ bito. E nde Sango ńe ndedi na ńena nu to̱ndi pe̱ bana bao be̱se̱. (Yohane 3:16) A mano̱ngo̱ pe̱ nde bonańango bena ba mabole̱ jemea lao ka bana bao ba bito be mo̱ tiki. Jombweye mbadi iwo̱ Yehova a malee̱no̱ ná a to̱ndi bito, a mabola pe̱ babo̱ edube.

A si malee̱le̱ babo̱ ndando. Yehova a weki bome na bito o bowan bao. (Bbot. 1:27) A si weki bome dibie̱ buka bito; a si malee̱ pe̱ to̱ ná a to̱ndi bome buka bito. (2 Mya. 19:7) A weki bome na bito ńai beno̱ ná ba so̱ṅtane̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l, ba lee̱le̱ pe̱ bede̱mo bao ba mpesa. Yehova a to̱ndi pe̱ bome na bito be mo̱ jemea kapo̱, a boli bome name̱ne̱ pe̱ na bito dipita la be̱ longe̱ o bwindea o wase, na dipita la be̱ kiṅe̱ na prisi o mo̱ń. (2 Pet. 1:1) Di me̱ne̱ so̱ ná bwē ná Yehova a si malanga bito ndando.

A malambe̱ye̱ babo̱ toi. Yehova a mombwea ne̱ni bito ba masengano̱ o mulema, na mitakisan ba be̱nno̱. K’eyembilan a sengi mika ma Rahel na Hana, alabe̱ pe̱ babo̱. (Bbot. 30:22; 1 Sam. 1:10, 11, 19, 20) Yehova a tute̱le̱ pe̱ batiledi ba Bibe̱l o tila myango ma bome ba lambe̱ye̱ bito toi. K’eyembilan, Abraham a bupe̱ byanedi ba Yehova ba sengane̱ munj’ao Sara. (Bbot. 21:12-14) Kiṅe̱ David a sengane̱ Abigail. Ońola David, Yehova nde a ta a loma Abigail o kwalisane̱ mo̱. (1 Sam. 25:32-35) Yesu ńena ńembilane̱ bede̱mo ba Sango ao ná ke̱nge̱nge̱, a sengane̱ ńango ao Maria. (Yohane 2:3-10) Be byembilan be malee̱ ná mbadi po̱ Yehova a malee̱no̱ bito edube ńe nde ná a malambe̱ye̱ babo̱ toi.

A malakisane̱ babo̱. K’eyembilan, Yehova a lee̱le̱ ná a ta a lakisane̱ Eva na ninka ná a boli ná Eva ongwane̱ o jombwea wase ńe̱se̱. (Bbot. 1:28) Na nika, a lee̱le̱ ná a si me̱ne̱ Eva ka moto ńena mom’ao Adam a petane̱no̱, nde ka mongwaned’ao. Yehova a ta pe̱ a lee̱ ná a lakisane̱ bato̱pedi ba mudī ba bito Debora na Hulda na ninka ná a ta a loma babo̱ o bīse̱ tumba, mukaisedi mō̱ na kiṅe̱ mye̱ndi mao. (Bak. 4:4-9; 2 Ki. 22:14-20) O nin we̱nge̱, Yehova a malee̱ ná a lakisane̱ bito bena ba mabole̱ jemea lao na ninka ná a matindea babo̱ epolo o bola mambo o ebol’ao. Ba bonańango ba jemea ba mabolea ka bate̱ dikalo, paonia na bamuloloma. Ba mongwane̱ o duta, o longa na sabangane̱ mandabo ma Janea na milongi ma bebokedi. Bō̱ babu ba mabolea o Bete̱l, bape̱pe̱ o betukwedi. Ba bonańango be nde ka mulo̱ṅ munde̱ne̱ ma sonj’a bila mwena Yehova a mabolane̱no̱ o bola jemea lao. (Mye. 68:12) Nik’e malee̱ so̱ ná bwē ná ońola Yehova, bito ba titi bwala.

NJE YE NÁ YONGWANE̱ BONASANGO O JE̱NE̱ BITO KAPO̱ KA YEHOVA E?

A bonasango, ná di bie nga di me̱ne̱ bonańango ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱, jangame̱n jombwea mo̱nge̱le̱ masu na bedangwedi basu. Ná di bole nika, di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱. Ka nje te̱ masin ma mombweye̱ mulema meno̱ ná mongwane̱ o bia nga mulema masu mu jai bwam to̱ ke̱m, mulemlem pe̱ nde diko̱m la bwam na Eyal’a Loba beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o bia nga nje di mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bito e do̱lisan Yehova to̱ ke̱m. Nje jeno̱ ná di bola ná di kuse di jongwane̱ e?

Baise̱ diko̱m la bwam myuedi. (Min. 18:17) Je ná di baise̱ diko̱m diwo̱ lena di biane̱ ka moto ńe muyao na ńe pe̱ skwe̱ myuedi ka min: “Nje o mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bedangwedi bam o mbasanedi ma bonańango e? Mo̱ be ná ba kwala ná na mabola babo̱ edube e? Nje neno̱ ná na bola o bata lee̱le̱ babo̱ edube e?” Diko̱m lo̱ngo̱ di maki te̱ mambo weno̱ ná o po̱ngulane̱, o si wasa sunga ńolo. O diwengisan be̱ be̱be̱ o wana mawengisan ma mapule̱.

Okwa Eyal’a Loba. Mbad’a bwam ńa bia nga di me̱ne̱ bonańango ka nje te̱ yangame̱nno̱ ńe nde ná di bolane̱ Eyal’a Loba o wase̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu na bedangwedi basu. (Bon. 4:12) Bibe̱l e malee̱ biso̱ byembilan ba bome bena ba ta ba lee̱le̱ bito edube, na ba bena ba si ta ba bola nika. Je so̱ ná di kobisane̱ bedangwedi babu o mbasanedi ma bito, na basu. O sumo te̱ nika, o mulopo ma bolane̱ epas’a Bibe̱l ewo̱ buka te̱ o sue̱le̱ jo̱nge̱le̱ di si te̱nge̱n jombwea bito, bonasango bangame̱n jombwea bepasi ba Bibe̱l jita bena be makwaleye̱ ońola mbadi bome bangame̱nno̱ je̱ne̱ bito. Na nika, be so̱ ná ba so̱ṅtane̱ bwambwam ne̱ni Loba a me̱ne̱no̱ bito. K’eyembilan 1 Petro 3:7 e mome̱le̱ bome ná ba bole bito babu edube “ka bewa be bo̱bi.” b Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná mome a petane̱ muto e, to̱ ná e dibie̱ buka mo̱ e? Tomtom. Kobisane̱ byala ba Petro na Galatia 3:26-29 ni malee̱ ná Yehova a po̱si bome na bito pe̱ o be̱ banedi mwemba na Yesu o mo̱ń. Joko te̱ Eyal’a Loba, nde di baise̱ pe̱ diko̱m le mbale̱ jo̱nge̱le̱ lao jombwea mbadi di me̱ne̱no̱ bito, je ná di bia nga di mabola bonańango asu edube ka nje te̱ e mapulano̱.

NE̱NI BATUDU BA MALEE̱LE̱NO̱ BONAŃANGO EDUBE E?

Eyembilan a batudu ba ndolo pe̱ ye ná yongwane̱ bonasango o mwemba o bia ne̱ni lee̱le̱ bonańango edube. Nje batudu ba mabolano̱ o lee̱le̱ ná be nde bato baboso o bola bonańango edube e? Jombweye mambo mō̱.

Ba masesa bonańango. Ńamuloloma Paulo a die̱le̱ batudu eyembilan a bwam. O leta lao a tiledino̱ mwemba ma Roma, a sesi jita la bonańango. (Rom. 16:12) Keka te̱ je̱ne̱ muńe̱nge̱ mwena ba bonańango ba bono̱ ponda leta la Paulo di langabe̱no̱ o mwemba! Mulemlem pe̱ nde batudu ba masesano̱ bonańango na mulema mwe̱se̱ ońola bede̱mo babu ba bwam, na mambo mena ba mabolano̱ o ebol’a Yehova. Nik’e mabola so̱ ná bonańango be̱ne̱ ná ba mabola babo̱ edube jita, na ná ba to̱ndo̱be̱. Byala be membe̱ bena batudu ba malangweano̱ bonańango be ná be be̱ ná te̱ite̱i nje e mapule̱ babo̱ ná ba benge bolea Yehova na jemea.—Min. 15:23.

Sesa babo̱

Batudu ba masesa te̱ bonańango, bangame̱n be̱ mbale̱, ba kika pe̱ ná te̱ite̱i nje ba bolino̱. Ońola nje e? Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Jessica mo̱ ná: “Nika ńe lambo la bwam ke̱ bonasango ba masesa munańango. Nde di to̱ndi ná bonasango ba masesa te̱ biso̱, ba kike ná te̱ite̱i nje di bolino̱ ya bwam, k’eyembilan ná di lee̱ bana basu o ja ná pī o ndongame̱n, to̱ ná jalo o no̱ngo̱ mokwe̱ Bibe̱l o wana mo̱ o ndongame̱n.” Batudu ba masesa te̱ bonańango ońola lambo diwo̱ ba bolino̱, bonańango ba me̱ne̱ ná be mweńa o mwemba, ba to̱ndo̱be̱ pe̱.

Ba malambe̱ye̱ bonańango toi. Batudu ba be̱n sibise̱ la ńolo ba memba ná seto̱ babo̱ buka te̱ nde ba be̱n mo̱nge̱le̱ ma bwam. Ba batudu ba matindea bonańango epolo o bola jo̱nge̱le̱ labu, ba malambe̱ye̱ pe̱ babo̱ toi. Na nika ba mabola ná bonańango be̱ne̱ ná be mweńa, nde babo̱me̱ne̱ pe̱ ba matombwane̱. Ne̱ni e? Gerardo mutudu mō̱ ńe o Bete̱l a kwali ná: “Ne̱n ná na mabata bola ebol’am bwam ke̱ na baise̱ bonańango jo̱nge̱le̱ labu. Ponda iwo̱ ba yo̱ki no̱ngo̱ ponda o bola ebolo, kobisan na jita la bonasango.” O myemba, jita la bonańango be paonia, ba bi so̱ bede̱mo ba bato ba maje̱ o mundi bwam. Mutudu mō̱ nu mabelabe̱ ná Bryan mo̱ ná: “Bonańango asu ba bi mambo jita mena me ná mongwane̱ bebokedi. Di wase so̱ jongwane̱ labu.”

Lambe̱ye̱ babo̱ toi

Batudu be dibie̱ ba si mabanga senga mo̱nge̱le̱ ma bonańango. Ońola nje e? Mutudu mō̱ nu mabelabe̱ ná Edward mo̱ ná: “Jo̱nge̱le̱ la munańango na mambo mena a bino̱, be ná bongwane̱ munasango o jombwea ekwali ewo̱ o matongo me̱se̱. Nika ńe pe̱ ná ńongwane̱ nu munasango o we̱le̱ mo̱me̱ne̱ o epol’a bane̱.” (Min. 1:5) To̱ e be̱ nde ná mutudu a si me̱nde̱ bolane̱ nje munańango a kwalino̱, e ná te̱ nde a timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola jo̱nge̱le̱ lao.

Ba malee̱ bonańango o bola mambo mō̱. Batudu bena be jangwa ba mabola me̱se̱ o lee̱ bonańango ne̱ni bola mambo mō̱. K’eyembilan, be ná ba lee̱ bonańango ne̱ni die̱le̱ ndongame̱n a dikalo ke̱ munasango to̱ mō̱ ńena nu dubisabe̱ a titi. Be ná ba lee̱ babo̱ o bolane̱ belongisan to̱ masin, ná bongwane̱ o sabangane̱ to̱ longa milongi ma bebokedi. O Bete̱l bombwedi ba malee̱ bonańango o bia sabangane̱ mambo, o janda mambo, o po̱ngo̱ miso̱ngi, o bolane̱ ordinate̱r, na nika. Batudu ba malonga te̱ bonańango, ba malee̱ nde ná ban ba bi bola mambo, be pe̱ nde bato beno̱ ná ba lakisane̱.

Lee̱ babo̱ mambo

Bonańango jita ba mabolane̱ nje batudu ba lee̱no̱ babo̱ o jongwane̱ bape̱pe̱. K’eyembilan bonańango bō̱ ba mabolane̱ nje bokono̱ o ebol’a longa o jongwane̱ bape̱pe̱ o po̱ngulane̱ milongi mabu ombusa mbeu a ńolo. O be̱n pe̱ ba bena ba mabolane̱ belongedi bena ba kusino̱ o dikalo l’ebamban o jongwane̱ bape̱pe̱ o myemba. Ne̱ni bonańango ba me̱ne̱no̱ batudu bena ba lee̱ babo̱ o bola mambo e? Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Jennifer mo̱ ná: “Ke̱ je o longa ndabo a Janea po̱, mombwedi mō̱ a no̱ngi ponda o lee̱ mba o bola ebolo. Ombusa nika, ombo ne̱ni na mabolano̱ mo̱, nde a sesa pe̱ mba ońola nika. Na bo muńe̱nge̱ jita o bola ebolo na mo̱, ebanja na ta ne̱ne̱ ná ne mweńa, ba lakisane̱ pe̱ mba.”

MINAM DI BE̱NNO̱ KE̱ DI ME̱NE̱ BONAŃANGO KA BELONGI BASU BA MBIA

Di to̱ndi bonańango asu ba jemea kapo̱ ka Yehova. Di mano̱ngo̱ so̱ babo̱ ka belongi basu ba mbia. (1 Tim. 5:1, 2) Nika ńe nde biso̱ edube ende̱ne̱ o bolea Yehova mwemba na babo̱. Je pe̱ muńe̱nge̱ jita ke̱ ba masenga ná di to̱ndi babo̱ di masue̱le̱ pe̱ babo̱. Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Vanessa mo̱ ná: “Na matimbise̱le̱ Yehova masoma o be̱ elong’a bebokedi bao bena be londi na bonasango bena ba membe̱ biso̱.” Munańango nupe̱pe̱ nu maje̱ o Taiwan mo̱ ná: “Ne muńe̱nge̱ jita ońolana Yehova na bebokedi bao ba to̱ndi biso̱ bito, mo̱nge̱le̱ masu me pe̱ babo̱ mweńa. Nik’e membe̱ so̱ dube̱ lam e mabola pe̱ ná na bate bwane̱ epolo na be̱nno̱ o bebokedi ba Yehova muńe̱nge̱.”

Yehova e muńe̱nge̱ jita ke̱ a me̱ne̱ bonasango ba jemea ba mapo̱ngo̱ miwe̱n o je̱ne̱ bito ka nje te̱ mo̱ a me̱ne̱no̱ babo̱. (Min. 27:11) Benjamin, mutudu mō̱ nu maje̱ o Ekos mo̱ ná: “Bome jita o nin wase ba si mabola bito edube, ońola nika nde di mapulano̱ ná bito be̱ne̱ diwengisan ke̱ bingedi o ndabo a Janea.” Di bole so̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o jembilane̱ Yehova, na lee̱le̱ bonańango asu ndolo n’edube bena bangame̱nno̱ kusa.—Rom. 12:10.

a O mun mulopo m’ekwali, eyala ná “bonańango” e mombwea nde bito be kriste̱n, seto̱ ba bena be belongi basu ba mbia.

b Ońola beteledi bepe̱pe̱ ba byala ná “bewa be bo̱bi,” ombwa “La valeur d’‘un vase plus faible’” o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 15 ma Emiase̱le̱ 2006, na “De sages conseils pour les couples” o Njongo a Betatedi ńa 1 ba So̱ṅe̱ 2005.