Okutauluka omutete

Okutauluka omutete wononthele

Okuti Ove Utala Ovakai Ngeetyi Siovaa Evetala?

Okuti Ove Utala Ovakai Ngeetyi Siovaa Evetala?

ONTHWE tuna elao limwe enene liokuundapela kumwe novakai vayumba onthumbi mu Siovaa. Onthwe tuvehole unene, ya tyituhambukiswa unene okutala otyipuka vapinayala novilinga. a Ovalume amuho muli mewaneno, likwatehilei mukale nokankhenda novakai, muvelinge onthilo, amwehevetombo. Mokonda onthwe tuvakwankhali, otyo tyipondola okutupwiya. Vamwe tyivelingisisa, opapa vekulila.

Momihoko vimwe, tyina vatala ovakai ngoti kavesilivila-le. Tala etyi tyapopia omutalelipo umwe womawaneno ukala ko Bolívia utiwa o Hans, wati: “Ovalume vamwe mokonda yaapa vekulila, pahe vena umwe vala yokuti, omulume omunene vali komukai.” Omukulu umwe wewaneno utiwa o Shengxian, ukala ko Taiwan wati: “Apa ame nekulila, ovalume ovanyingi vasoka okuti, apa omulume apopia, omukai kapopi-po. Ine omulume tyina vatomphola na vakwavo, weeta-po ei yasokwa nomukai, valume vakwavo vemutomba umwe, vemuti ondamba.” Ovalume vamwe vahula okuti kavapopi okuti vatomba ovakai, mahi evi valinga vilekesa umwe okuti vevetomba. Vamwe kavapopi-ale nonthilo novakai. Tyina vapopia vevepenya vala.

Ngwe tyitavela umwe okulipola oyo yokuti, omulume omunene vali komukai, namphila apa twekulila otyo ovanthu vasoka ngootyo. (Efe. 4:​22-24) Mahi, otyo tutyivila vala putyina tuhetekela Siovaa. Monthele ei matupopi oñgeni Siovaa atala ovakai, oñgeni ovanthu vamwe vapopiwa m’Ombimbiliya vatekulile ovakai ngeetyi Siovaa evetekula. Tupu matutale oityi ovakulu vewaneno vena okulinga, valinge ovatete kokulinga onthilo novakai.

OÑGENI SIOVAA ATEKULA OVAKAI?

Ku Siovaa, oko vala tuna okutalela oñgeni tuna okutekula ovakai. Siovaa o Tate yetu, una okankhenda, uhole ombunga yae aiho. (Swau 3:16) Ovakai vayumba onthumbi mu Siovaa, ovana vae ehole unene. Nkhele tala vimwe vilekesa okuti Siovaa upa omunkhima ovakai, kevetombele.

Kevelingi okapungulula. Siovaa watunga umwe omulume nomukai otyifwika tyae. (Ehim. 1:27) Siovaa pokwatunga omulume nomukai, wevepa umwe vala ounongo wike, ngwe kati hahe vali omulume tyipona omukai. (2 Ehi. 19:7) Etyi atunga omulume nomukai, wevetunga umwe nounongo wokunoñgonoka otyili ty’Ombimbiliya, nokumuhetekela. Siovaa uhole ovanthu aveho vemuyumba onthumbi, tyilinge omulume tyilinge omukai. Uvehole aveho, tyilinge ava mavakakala pano pohi, tyilinge ava mavakakala keulu, mavakati umwe ovo onohamba, ovo ovanakwa. (2 Pet. 1:1 okatoi.) Tyimoneka umwe nawa okuti, Siovaa ovakai kevetombele.

Uvetehelela. Siovaa usuka novakai, usuka neevi vasoka, novitateka vakondya navio. Ngwe uvetehelela umwe, usuka neetyi valinga. Nthiki imwe, wakumbululile elikwambelo lya Lakele no lya Ana. (Ehim. 30:22; 1 Sam. 1:​10, 11, 19, 20) Siovaa tupu watuma m’Ombimbiliya muhonekwe ovalume vetavelele kovakai. Ambalayau wetavelele etyi atolelwa na Siovaa okuti “tavela” komukai wove, ku Sala. (Ehim. 21:​12-14) Ohamba Ndaviti watehelele ku Ambingaili. Etyi Siovaa atuma Ambingaili akaviyule Ndaviti, Ndaviti etavela. (1 Sam. 25:​32-35) Sesusi nae wahetekelele umwe nawa Tate yae, mokwetavelele ku mee yae Maliya. (Swau 2:​3-10) Ovipuka ovio, vilekesa umwe nawa okuti Siovaa una onthilo novakai, uvetehelela.

Uveyumba onthumbi. Siovaa wapele otyilinga Eva tyokukwatesako omulume wae okuundapa opo ohi aiho ilinge ongwa. (Ehim. 1:28) Tyina ankho Eva vena Andau, Siovaa kati hahe vali Andau tyipona Eva. Ankho utyii okuti Eva ukwatesako omulume wae Andau. Tupu Siovaa wayumbile onthumbi omuuli Ndembola, nomuuli Hulunda, vakwatesileko ovanthu vae, ankho pati umwe no wokukoya onomphela, nohamba. (Ovak. 4:​4-9; 2 Oha. 22:​14-20). No pahetyino Siovaa uyumba onthumbi movakai, motyilinga etyi vena-tyo tyokumuundapela. Ovakai ovo, tyati umwe ava ovaivisi, ava ovakokoli-ndyila, ava vakaundapa kovilongo ovikwavo. Vamwe vatunga Onondywo Mbomaliongiyo, nono Mbetele, nokumbuviukisa. Vamwe vaundapa mono Mbetele, no monoseketa mbokupitiyila. Ovakai ovo, ovita ovinene Siovaa ekahi nokuundapa navio alinge etyi ahanda. (Ovii. 68:11) Tyimoneka umwe nawa okuti, Siovaa ovakai keveti ovanthu vehesilivila, vehena etyi vevila okulinga.

OÑGENI OVALUME VAPONDOLA OKUTEKULA OVAKAI NGEETYI SIOVAA EVETEKULA?

Amuho ovalume, tekulei ovakai tuna-vo mewaneno ngeetyi Siovaa evetekula. Twesukisa umwe okulitala nawa, tumone evi tusoka, neevi tulinga. Mahi opo tutyivile, twesukisa okukwateswako. Ngeetyi omunthu enda kosipitali opo akatalwe oñgeni olutu lwae lukahi, noonthwe twesukisa omapanga ekahi nawa, Nondaka ya Huku, opo tutyivile okulitala ine ovakai tuvetala ngeetyi Siovaa evetala. Pahe oityi matyikukwatesako ulitale nawa?

Pula kepanga liove uyumba onthumbi. (Omih. 18:17) Enda umwe kepanga liove ou wii okuti kamekuholeka natyike, omupulu okuti: “Tyina ove unthala ñgana, oñgeni ame ndyitekula ovakai? Okuti tyina ndyipopia navo ndyipopia umwe nonthilo? Ovipuka ndyilinga ndyilekesa umwe okuti ndyivetekula nawa?” Ine epanga liove likupopila otyipuka tyimwe wehena nokulinga nawa, weheliamene. Tavela umwe, olingi etyi ekupopila.

Lilongesa Ondaka ya Huku. Opo tutyimone umwe nawa ine tutekula ovakai nonthilo, tuna okutala evi tulinga, neevi tupopia, atuvieleka neetyi tyipopia Ondaka ya Huku. (Hemb. 4:12) Ine tulilongesa Ombimbiliya, matunoñgonoka ovalume valingile evi vilekesa okuti vali nonthilo novakai, naava vahali nonthilo novakai. Pokulilongesa opo, otyiwa otyo tutala kweevi valingaile, neevi onthwe tulinga. Otyipuka otyikwavo matyitukwatesako tulipole olusoke lwokutomba ovakai, okwahatale vala ovelesikulu ike y’Ombimbiliya, mahi otale onovelesikulu ononyingi mbupopia oñgeni tuna okutekula ovakai. Ombimbiliya momukanda 1 Petulu 3:7 ipopia okuti tuna okuhumba ovakai, ‘okuvehumba umwe lwombiya yahakolele.’ b Okuti otyo tyilekesa okuti ovakai kavesilivila, havanongo-ko-ale, vetupu-ale etyi vevila, hahe vali ovalume? Au, otyo hatyo-ko. Pahe eleka onondaka ombo mba Petulu noombu mbuli m’Ova Ngalasiya 3:​26-29. Otesitu oyo yapopia okuti Siovaa wakoya ovalume novakai vakatumine na Sesusi keulu. Okulilongesa Ondaka ya Huku, nokupula kepanga lietu tuyumba umwe onthumbi apopie oñgeni onthwe tutekula ovakai, matulimono ine evi tulinga vilekesa umwe okuti tuna onthilo novakai tuna-vo mewaneno.

OVAKULU VEWANENO VALINGA ONTHILO OVAKAI MEWANENO

Ovakwendye veli mewaneno, mavetyivili vala okutekula nonthilo ovakai vomewaneno, tyina vatalela kovakulu vewaneno vena olwembia. Oityi ovakulu vewaneno vena okulinga valinge vo tete kokulinga onthilo ovakai mewaneno? Tala ovipuka vimwe ovakulu vewaneno valinga.

Vevepandula. Omutumwa Paulu walingile otyipuka tyimwe otyiwa ovakulu vewaneno vena okuhetekela. Momukanda atumine mewaneno lyo Loma, wapandulile ovakai ovanyingi. (Loma 16:12) Pahe soka vala otyipuka ovakai ovo vahambukilwe etyi mewaneno mwatangwa omukanda oo watunda ku Paulu. Novakulu vewaneno vena olwembia, vapandula onondunge ovakai vomewaneno vena-mbo, novilinga valingila Siovaa. Otyo tyivekalesa nawa, avetyimono okuti naina valingwa onthilo, vakwavo vevehole. Pamwe ondaka ipameka omukulu wewaneno apopia, oyo umwe ovakai vesukisa na vatwaleko okulingila Siovaa. — Omih. 15:23.

Vevepandula

Ovakulu vewaneno tyina vapandula ovakai tuna-vo mewaneno, tyitunde umwe komutima, avapopi umwe otyityi vapandula. Omokonda yatyi? Omukai umwe Ombangi utiwa o Jessica wati: “Otyiwa tyina wiiva omukulu wewaneno upopila omuhikwena ati, ‘Wata-e walinga nawa.’ Mahi etyi onthwe ovakai tuhole vali unene, oputyina omunthu watyo pokutupandula, apopia umwe otyityi apandula. Ine uli nokupandula etyi tuli nokulongesa nawa ovana vahiliye momaliongiyo, neetyi tuli nokukwatesako ovalongwa vetu veye komaliongiyo, opo etyipopi umwe.” Tyina ovakulu vewaneno vapopia umwe otyipuka tyimwe vapandula kovakai tuna-vo mewaneno, navo vetyimona okuti naina vesukisa, vomewaneno vevehole.

Vatehela kuvo. Ovakulu vewaneno veliola omutima, kavalingi vala etyi mwene vasoka, mahi pamwe vapula kovakai tuna-vo mewaneno, avevetehelela umwe nawa tyina vapopia. Okulinga ngootyo, tyati otyo tyipa vali ondundo ovakai mewaneno, otyo tyikwatesako ovakulu vatyo vewaneno. Oityi tupopila ngootyo? Tala etyi tyapopia omukulu umwe uundapa mo Mbetele utiwa o Geraldo, wati: “Netyimona okuti okupula kovakai tuna-vo mewaneno, tyinkhwatesako andyityivili okulinga vali nawa otyilinga tyange. Vamwe, vena ovilinga vimwe valinga, apa vahimbika okuvilinga, okohale vali tyipona ovakwendye.” Momawaneno muna ovakai ovanyingi vaundapa movilinga vioukokoli-ndyila, ya ovo yatyo, vei vali nawa ovanthu vakala potyilongo. Omukulu umwe wewaneno utiwa o Briam wati: “Movakai tuna-vo mewaneno, muna ovipuka ovinyingi vikwatesako eongano. Naina, otyiwa umwe okukopa muvo.”

Vatehela kuvo

Ovakulu vewaneno ovanongo, kavati tyina vamapopilwa otyipuka nomukai avehesuku natyo. Omokonda yatyi? Omukulu umwe wewaneno utiwa o Eduardo wati: “Pamwe etyi omukai apopia, novipuka amona-mona-le tyipondola umwe okukwatesako omukwendye, anoñgonoka vali nawa ovipuka, akala vali omunthu wokankhenda.” (Omih. 1:5) Na tyina umwe omukulu wewaneno ahamalingi etyi apopilwa nomukai, mahi no ngootyo upandula etyi apopilwa, nounongo omukai oo ena-o.

Vevelongesa. Ovakulu vewaneno ovanongo, vaovola umwe onomphitilo mbokulongesa ovakai tuna-vo mewaneno. Ovipuka vimwe vapondola okuvelongesa o ngeevi ñgaa: Okweendesa eliongiyo lyo movilinga viokwivisa tyina pehena omukwendye wambatisalwa, nokuundapa nonomakina, vetyivile okuundapa movilinga viokutunga Onondywo Mbomaliongiyo, nokumbuviukisa. Mo Mbetele, ava vakalela komutwe vakwavo, valongesa ovakai vaundapa navo vetyivile okulinga ovilinga ovinyingi vapondola okupewa, viokuviukisa apa pateka, viokulanda ovipuka, nokuundapa nonombongo, no nokombutandole, novipuka ovikwavo vali. Tyina ovakulu vewaneno valongesa ovakai tuna-vo mewaneno, ovakai mavetyimono okuti naina navo vena etyi vevila okulinga, vayumbwa onthumbi.

Vevelongesa

Ovakai ovanyingi tuna-vo mewaneno, tyina vamalongeswa ovipuka ovinyingi novakulu vewaneno, navo vevilongesa vakwavo. Vamwe vetyivila okukwatesako vakwavo vapindule-po onondywo mbavo tyina motyilongo veli mwamatumbuka ovinimawe. Vamwe tyina vamalongeswa okuundapa movilinga viokwivisa mounyingi, navo valongesa vali vakwavo vetyivile okuundapa movilinga ovio. Oñgeni ovakai vakala tyina valongeswa novakulu vewaneno? Omukai umwe utiwa o Jennifer wati: “Pweetyi naundapele motyilinga tyokutunga Ondywo imwe Yomaliongiyo, ou wokwetukalela komutwe wandongesile oñgeni tyilingwa ovipuka. Ngwe ankho utala umwe nawa ovilinga ndyilinga, amphandula. Tyanthyambukisilwe okuundapa nae, andyityimono okuti naina nesukisa, ndyiyumbwa onthumbi.”

OUWA UTUKA KOKUTEKULA OMBUNGA YETU, OVAKAI TUNA-VO MEWANENO

Ovakai tuna-vo mewaneno, tuvehole umwe ngeetyi Siovaa evehole. Otyo tutila tyina tuna-vo, tuvetala ngatyina ovo mee yetu, onomphange mbetu. (1 Tim. 5:​1, 2) Otyiwa okuundapela kumwe navo, ya tuhambukwa tyina navo vetyimona okuti tuvehole, tuvekwatesako. Omukai umwe Ombangi utiwa o Vanessa wati: “Ndyipandula unene Siovaa wandyeta meongano liae muna ovakulu vamphameka.” Omukai umwe Ombangi ukala ko Taiwan wati: “Ndyipandula unene etyi Siovaa neongano liae vesuka unene noonthwe ovakai, nokulinga onthilo evi tusoka. Otyo tyipameka vali onthumbi yange mu Siovaa, tyokukala meongano liae atyinthyambukiswa.”

Siovaa uhambukwa unene tyina atala ovakwendye mewaneno velikwatehila umwe valinge onthilo ovakai vena-vo mewaneno. (Omih. 27:11) Omukulu umwe wewaneno ukala ko Escócia utiwa o Benjamim wati: “Mouye ovakai kavalingwa-le onthilo. Naina tyahanda ovakai tuna-vo mewaneno tyina veya Kondywo Yomaliongiyo atyimoneka umwe okuti tuvelinga onthilo, tuvehole, twelikalela nouye.” Atuho tulikwatehilei tuhetekele Siovaa, tulingei onthilo ovakai tuna-vo mewaneno, nokuvehumba. — Loma 12:10.

a Monthele omu, ondaka ovakai ipopia umwe vala vana tufenda navo, veli mewaneno.

b Opo unoñgonoke vali nawa omokonda yatyi ovakai vaelekelwa nombiya yahakolele, tala onthele yati, O Valor de “Um Vaso Mais Fraco’” m’Omutala Womulavi 15 de Maio de 2006, nonthele yati, Orientações Sábias Para O Casamento” m’Omutala Womulavi 1 de Março de 2005.