Rꞌa yä ku bi mꞌu̱i ha nuꞌu̱ yä luga habu̱ yä ꞌme̱hñä dri trata menu. Ha rä dähni Bolivia, nꞌa rä superintendente de gä circuito rä thuhu Hans enä: «Ha rꞌa yä luga rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ xä nzäi di dominä yä ꞌme̱hñä ꞌne japi dä senti menu. Yä ñꞌo̱ho̱ di senti ge go mänꞌa di bale ndunthi ꞌne ge mänꞌa ja yä mfeni ke yä ꞌme̱hñä». Nꞌa rä anciano bi ꞌmu̱i ha rä dähni Taiwán enä: «Ha rꞌa yä luga yä jäꞌi di mbeni ge yä ꞌme̱hñä hindi debe dä nthintꞌi habu̱ ñä yä ñꞌo̱ho̱. Mu̱ dä thandi nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ ge o̱tꞌe ngue̱nda näꞌä di mbeni nꞌa rä ꞌme̱hñä, yä jäꞌi dä za dä ꞌme̱tuäbi rä tꞌekꞌei ꞌne dä tꞌembäbi ge hingä xa rä ñꞌo̱ho̱». Rꞌabu̱ ora yä ñꞌo̱ho̱ ñä entre geꞌu̱, pede yä ñhädondo o märꞌa yä noya nuꞌu̱ di ꞌme̱tuäbi yä tsa yä ꞌme̱hñä.

Pe ja nꞌa rä hogä notisia: mu̱ nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ hingi trata xä ñho yä ꞌme̱hñä —ngeꞌä njabu̱ xä tꞌuti dende mi notsi— dä za paati näꞌä di mbeni (Efes. 4:​22-24). ¿Te mähyoni dä me̱fi? Mähyoni dä de̱mbäbi rä ejemplo rä Zi Dada Jeoba. Ha nunä imformäsio ma gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba di trata yä ꞌme̱hñä, hanja yä ñꞌo̱ho̱ di debe dä de̱mbäbi rä mꞌu̱i, ꞌne hanja di debe yä anciano dä uni nꞌa rä hogä ejemplo ꞌne dä trata xä ñho yä ꞌme̱hñä.

¿HANJA DI TRATA RÄ ZI DADA JEOBA YÄ ꞌME̱HÑÄ?

Rä Zi Dada Jeoba go geꞌä mꞌe̱tꞌo xä ꞌñudi nꞌa rä hogä ejemplo de hanja di debe drä trata yä ꞌme̱hñä. Näꞌä nꞌa rä Dada näꞌä udi ndunthi rä huekäte ꞌne mädi gatꞌho rä familia (Juan 3:16). Rä Zi Dada  Jeoba di mädi ꞌne di rekonose ngu yä tꞌixu gatꞌho nuꞌu̱ yä zi ꞌme̱hñä pe̱päbi. Ma gä handihu̱ por hanja di ꞌmu̱ihu̱ seguro de geꞌä.

Rä Zi Dada Jeoba trata mähye̱gi tanto yä ñꞌo̱ho̱ ngu yä ꞌme̱hñä. Rä Zi Dada Jeoba bi hyoki tanto yä ñꞌo̱ho̱ ngu yä ꞌme̱hñä ja Nguꞌä (Gén. 1:27). Bi umbäbi rä mfeni tanto yä ñꞌo̱ho̱ ngu yä ꞌme̱hñä pa dä bädi ꞌne dä ntiende te udi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne pa dä ꞌñudi nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i udiꞌä. ꞌNehe di mädi mähye̱gi tanto yä ñꞌo̱ho̱ ngu yä ꞌme̱hñä, hingi mädi ho̱nse̱ yä ñꞌo̱ho̱ (2 Crón. 19:7). Pa rä Zi Dada Jeoba xa ja ndunthi rä muui näꞌä rä mhäte ꞌne rä jamfri udi yä ñꞌo̱ho̱ ꞌne yä ꞌme̱hñä, ꞌne xä umbäbi mähye̱gi nunä rä oportunida: dä me̱ꞌtsi nꞌa rä te pa nzäntho nuua ha rä Xiꞌmhai o dä ma ha mähetsꞌi habu̱ ma dä mända ko rä Hesu ngu yä rey ꞌne yä majhä (2 Ped. 1:1). Ja ngu di handihu̱, rä Zi Dada Jeoba hingä ho̱nse̱ yä ñꞌo̱ho̱ di mädi, sino tanto yä ñꞌo̱ho̱ ngu yä ꞌme̱hñä di balora ꞌne di mädi mähye̱gi.

Jeoba o̱de ꞌne jamäsu te di mbeni yä ꞌme̱hñä. Rä Zi Dada Jeoba turämu̱i te di senti yä ꞌme̱hñä ꞌne nuꞌu̱ yä xuñha pe̱ꞌtsi. Por ejemplo, rä Mäkä Tꞌofo pede ge rä Zi Dada Jeoba bi yꞌo̱de yä sadi de rꞌa yä zi ꞌme̱hñä myä thuhu Raquel ꞌne Ana (Gén. 30:22; 1 Sam. 1:​10, 11, 19, 20). ꞌNehe rä Zi Dada Jeoba bi mända dä tꞌofo ha rä Mäkä Tꞌofo hanja rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ bi yꞌo̱tꞌe ngue̱nda rä opinión yä ꞌme̱hñä. Nꞌa de nuyu̱ yä ñꞌo̱ho̱ mrä thuhu Abrahán, ꞌne rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi ge dä jamäsu ꞌne dä me̱fi näꞌä xki mää Sara (Gén. 21:​12-14). ꞌNehe, rä rey David bi jamäsu näꞌä bi yꞌadi Abigaíl ꞌne bi rekonose ge rä Zi Dada Jeoba go xki me̱hni nunä zi ꞌme̱hñä pa bi ñä kongeꞌä (1 Sam. 25:​32-35). Mi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai Ñhesukristo, bi ꞌñudi tenguꞌä rä mꞌu̱i rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi jamäsu näꞌä bi mää María (Juan 2:​3-10). Ja ngu di handihu̱, rä Zi Dada Jeoba di mportabi te di mbeni yä ꞌme̱hñä ꞌne di jamäsu näꞌä mää o näꞌä adi.

Rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa yä ꞌme̱hñä. Por ejemplo, rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe bi yꞌe̱ntꞌuäbi ha yä yꞌe̱ Eva dä su rä Xiꞌmhai (Gén. 1:28). Jeoba himbi ꞌñenä ge Adán mänꞌa mi bale ke Eva, sino bi ꞌñenä ge bi hyoki Eva pa dä matsꞌi Adán. ꞌNehe Jeoba bi hñutsꞌi Débora ꞌne Huldá de gä profeta, ꞌne bi ꞌñembäbi ge go gehyu̱ ma xä nkargo de dä umbäbi yä tsꞌofo rä hnini. Asta bi nkargobi dä umbäbi yä tsꞌofo nꞌa rä nzaya ꞌne nꞌa rä rey (Juec. 4:​4-9; 2 Rey. 22:​14-20). Mäpaya rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌspäbi rä komfiansa nuꞌu̱ yä zi ꞌme̱hñä ꞌmu̱i ha rä hnini ꞌne xä nkargobi dä ja rꞌa yä ꞌme̱fi. Rꞌa de nuya yä zi nju yä publicadora, yä precursora, o rꞌaa yä misionera. Märꞌa yä zi nju faxte pa hoki yä plano, pa hoki o umbäbi rä mantenimiento yä Ngu de gä Mhuntsꞌi ꞌne yä ngu Betel. Märꞌa yä zi nju di mpe̱fi ha yä ngu Betel o ha yä Oficina de Traducción. Rä Zi Dada Jeoba di usa gatꞌho nuyu̱ yä zi nju pa dä kumpli ko rä bolunta (Sal. 68:11). ¡Otho rä duda ge rä Zi Dada Jeoba di balora ꞌne hingi handi menu yä ꞌme̱hñä!

¿TE MÄHYONI DÄ ME̱FI YÄ ÑꞌO̱HO̱ PA DÄ TRATA YÄ ꞌME̱HÑÄ JA NGU DI JA RÄ ZI DADA JEOBA?

Zi kuhu̱, pa gä pädihu̱ mu̱ di tratahu̱ xä ñho yä zi nju ja ngu di ja rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä handihu̱ te ja ha mä mfenihu̱ ꞌne te di pe̱fihu̱. Pa geꞌä jakägihu̱ mꞌe̱di rä mfatsꞌi. Ja ngu nꞌa rä radiografía udi tengu ꞌmu̱i ha mbo rä ndoyꞌo nꞌa rä jäꞌi, nꞌa rä hogä amigo ꞌne rä Mäkä Tꞌofo ma dä maxkägihu̱ pa gä handihu̱ mu̱ di tratahu̱ xä ñho yä zi ꞌme̱hñä. ¿Hanja dä za gä usahu̱ nuya yoho yä mfatsꞌi? Ma gä handihu̱.

Yꞌapäbi rä mfatsꞌi nꞌa ri amigo (Prov. 18:17). Ñäui nꞌa ri hogä amigo näꞌä gi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa, näꞌä pädi dä ntiende ꞌne rä hojäꞌi, ꞌne yꞌambäbi: «¿Hanja xkä handi ge di trata yä nju? ¿Yä zi nju handi ge di pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei? ¿Jabu̱ te dä za gä paati?». Mu̱ näꞌä ri amigo dä rꞌaꞌi nꞌa rä konseho, ogi nkue̱ ꞌne jamäsu näꞌä konsehoꞌä.

Hyandi te mää rä Noya Äjuä. Rä Mäkä Tꞌofo ma dä maxꞌäꞌi pa gi hyandi te gi mbeni ꞌne te gi pe̱fi (Heb. 4:12). Ha rä Mäkä Tꞌofo ma gi hyandi te bi thogi nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ bi trata xä ñho yä ꞌme̱hñä ꞌne te bi thogi ko nuꞌu̱ hinä. Hänge dä hogi gä ñꞌanise̱hu̱: «¿Ri hñäxkägi nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ bi trata xä ñho yä ꞌme̱hñä o nuꞌu̱ hinä?». ꞌNehe, pa gä tratahu̱ xä ñho gatꞌho yä ꞌme̱hñä mähyoni gä nxadihu̱ xä ñho rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne hingä usahu̱ rꞌa yä testo pa gä handihu̱ menu yä ꞌme̱hñä nixi pa gä ꞌme̱tuäbihu̱ yä tsa. Por ejemplo, ha 1 Pedro 3:7 rä apostol Pedro bi ꞌñenä ge nꞌa rä ꞌme̱hñä ꞌñenä nꞌa rä baso näꞌä mähyoni  gä jamäsuhu̱ pa hindä dehmi. b Näꞌä bi mää rä apostol Pedro hindi signifika ge nꞌa rä ꞌme̱hñä hingi ja rä mfeni o ge hingi pädi te dä me̱fi. Jeoba hindi mbeni njabu̱ de yä ꞌme̱hñä. Ha Gálatas 3:​26-29 udi ge rä Zi Dada Jeoba xä huahni tanto yä ñꞌo̱ho̱ ngu yä ꞌme̱hñä pa dä ma ha mähetsꞌi dä mända ko rä Hesu. Mu̱ gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne gä apäbihu̱ nꞌa rä konseho nuꞌu̱ yä hogä amigo, ma gä pädihu̱ hanja di debe gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei yä zi nju ja ngu adi rä Zi Dada Jeoba.

¿HANJA UDI YÄ ANCIANO GE PE̱ꞌSPÄBI RÄ TꞌEKꞌEI YÄ ZI NJU?

Gatꞌho yä ñꞌo̱ho̱ de rä mhuntsꞌi dä za dä bädi hanja dä trata yä zi nju ora handi näꞌä rä ejemplo udi yä anciano. Ma gä handihu̱ hanja yä anciano di mädi ꞌne trata ko ndunthi rä tꞌekꞌei gatꞌho yä zi nju.

Di felisita. Rä apostol Pablo bi ꞌñudi nꞌa rä hogä ejemplo hanja di debe dä porta nꞌa rä anciano. Por ejemplo, nꞌa de nuꞌu̱ yä karta bi yꞌofo pa bi theti ha näꞌä rä mhuntsꞌi mi ja ha Roma, di handihu̱ hanja rä apostol Pablo bi felisita rꞌa de nuꞌu̱ yä zi nju de näꞌä mhuntsꞌi (Rom. 16:12). ¿Dä za gi imäjinä hängu rä johya bi senti nuꞌu̱ yä zi nju mi yꞌo̱de bi nho̱mbäbi yä thuhu? Njabu̱ ꞌnehe mäpaya. Yä anciano di nzäi dä felisita yä zi nju po nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i udi ꞌne po näꞌä rä ꞌme̱fi di ja pa rä Zi Dada Jeoba. Njabu̱, nuya yä zi nju senti ge ꞌme̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei ꞌne ge dri balora. Ora yä anciano di felisita yä zi nju, di nupäbi ndunthi yä mfeni ꞌne geꞌä umbäbi rä tsꞌe̱di pa dä sigi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba (Prov. 15:23).

Ora yä anciano di felisita yä zi nju, dä hogi dä xipäbi por hanja di felisita. Nꞌa rä zi nju rä thuhu Jessica enä: «Di senti xä ñho ora yä anciano enä: “Di felisitaꞌi po näꞌä ri ꞌme̱fi gi ja”. Pe mänꞌa di nupkägi mä mfeni ora yä anciano xikägi por hanja di  felisitagi. Por ejemplo ora xikägi ge di felisitagi ngeꞌä di su ꞌne di uti hanja dä porta xä ñho mä zi bätsi o ngeꞌä di fatsꞌi mä estudiante dä ntini ha yä mhuntsꞌi». Ja ngu di handihu̱, mu̱ yä anciano xipäbi yä zi nju por hanja di felisita, mänꞌa di nupäbi yä mfeni ꞌne senti hängu di mhädi ꞌne dri balora näꞌä pe̱fi ha rä mhuntsꞌi.

Di ho dä yꞌo̱de te di mbeni. Yä anciano di rekonose ge hingä ho̱nse̱ꞌu̱ xa pädi. Po geꞌä, rꞌabu̱ apäbi yä opinión yä zi nju ꞌne jamäsu näꞌä xipäbi. Njabu̱, gatꞌho tini rä johya. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Nꞌa rä anciano rä thuhu Gerardo di mpe̱fi ha rä ngu Betel enä: «Di da ngue̱nda ge yä zi nju xa ja ndunthi yä idea xä ñho ꞌne geꞌä faxkägi pa gä hoki xä ñho mä ꞌme̱fi. Rꞌabu̱ yä zi nju mänꞌa pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia de dä ja nꞌa rä ꞌme̱fi ke yä zi ku». Ha yä mhuntsꞌi ꞌmu̱i ndunthi yä zi nju nuꞌu̱ yä precursora ꞌne konose xä ñho nuꞌu̱ yä luga habu̱ dri predika. Nꞌa rä anciano rä thuhu Bryan enä: «Yä zi nju pädi ndunthi te dä me̱fi ꞌne dä za mfaxte ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba. ¡Ma gä probechahu̱ ꞌne ma gä pädihu̱ ndunthi de gehyu̱!».

Yä anciano hingi ja gogutho ora yä zi nju mää te di mbeni de nꞌa rä asunto. ¿Por hanja? Nꞌa rä anciano rä thuhu Edward enä: «Nuꞌu̱ yä idea ꞌne rä esperiensia pe̱ꞌtsi nꞌa rä nju, dä za dä matsꞌi nꞌa rä ku dä hyandi xä ñho te thogi ko nꞌa rä asunto ꞌne hanja dä za dä resolbe» (Prov. 1:5). Rꞌabu̱ yä anciano hingä ma dä me̱fi gatꞌho näꞌä di mbeni yä zi nju. Pe mäske njabu̱, nuyu̱ yä ku di jamädibi yä zi nju ngeꞌä mää te di mbeni de nꞌa rä asunto.

Yä anciano uti yä zi nju hanja dä ja nꞌa rä ꞌme̱fi. Yä anciano udi ge ja yä mfädi ora uti yä zi nju hanja dä ja nꞌa rä ꞌme̱fi. Dä za dä ꞌñuti hanja dä gu̱ki rä grupo mu̱ joꞌo nꞌa rä ku näꞌä xä nxixtehe. ꞌNehe dä za dä ꞌñuti hanja dä usa nꞌa rä erramienta o nꞌa rä mäkinä pa dä mfaxte ora thoki yä Ngu de gä Mhuntsꞌi o nuꞌmu̱ tꞌumbäbi rä mantenimiento. Ha yä ngu Betel nuꞌu̱ yä ku gu̱tꞌi rä ꞌñuu, xä ꞌñuti yä zi nju hanja dä ja yä ꞌme̱fi; ngu nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi de gä mantenimiento, hanja dä dai gatꞌho nuꞌu̱ yä kosa di ja mꞌe̱di, hanja dä zitsꞌi yä kuenta o hanja dä planea nꞌa rä ꞌme̱fi. Nuꞌu̱ yä anciano uti yä zi nju hanja dä ja nꞌa rä ꞌme̱fi, udi ge pe̱ꞌspäbi rä komfiansa ꞌne rekonose ge nuyu̱ dä za dä ja nꞌa rä ꞌme̱fi.

Ndunthi yä zi nju xä bädi te dä me̱fi ko yä mfatsꞌi yä anciano ꞌne nubye̱ di usa gatꞌho näꞌä pädi pa dä matsꞌi märꞌaa. Nuꞌu̱ yä zi nju xä tꞌuti hanja dä hyoki nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi ja ha yä Ngu de gä Mhuntsꞌi ꞌnehe xä mfaxte pa dä hyokuäbi yä ngu nuꞌu̱ yä zi ku habu̱ xä thogi yä mbiꞌmhai, yä bu̱nthi yꞌee o märꞌa yä xuñha. Märꞌa yä zi nju nuꞌu̱ xä tꞌuti hanja dä predika ko yä exhibidor, nubye̱ uti märꞌa hanja dä za dä mfaxte ꞌnehe. ¿Te di mbeni yä nju de nuꞌu̱ yä anciano bi ꞌñuti dä ja nꞌa rä ꞌme̱fi? Nꞌa rä zi nju rä thuhu Jennifer enä: «Nuꞌmu̱ dä mfaxte ha nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi pa bi thoki nꞌa rä Ngu de gä Mhuntsꞌi, nꞌa rä anciano bi ꞌueke rä tiempo pa bi ꞌñutkägi hanja gä ja nꞌa rä ꞌme̱fi. Nuni zi ku mi handi hanja ndi ja näꞌä ꞌme̱fi ꞌne mi felisitagi ora ndi hoki xä ñho. Xa ndi ho gä mpe̱fi ko näꞌä ku ngeꞌä ndi senti ge mi balora näꞌä ndi pe̱fi ꞌne mi pe̱ꞌtsi rä komfiansa ge ma xtä hoki xä ñho näꞌä mi nkargogi».

MÄDI GATꞌHO YÄ NJU NGU GI MÄDI RI FAMILIA

Ja ngu rä Zi Dada Jeoba, di mädihu̱ gatꞌho yä nju ja ngu di mädihu̱ mä familiahu̱ (1 Tim. 5:​1, 2). Pa gekhu̱ xi nꞌa rä däta nsu gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba mähye̱gi ko yä zi nju. Rꞌakägihu̱ ndunthi rä johya ora di handihu̱ ge nuyu̱ yä zi nju di johya ꞌne pädi ge di fatsꞌihu̱ ꞌne di mädihu̱. Rä zi nju Vanessa enä: «Di umbäbi ndunthi njamädi rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä di ꞌmu̱i mbo ha rä hnini habu̱ ꞌmu̱i ndunthi yä zi ku nuꞌu̱ di tratagi xä ñho». Nꞌa rä zi nju de rä dähni Taiwán enä: «Di umbäbi ndunthi njamädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä hnini, ngeꞌä di baloragi ndunthi ꞌne pe̱skägi rä tꞌekꞌei. Geꞌä japäbi dä te mä jamfri ꞌne geꞌä jakägi mänꞌa gä balora rä hnini rä Zi Dada Jeoba».

Rä Zi Dada Jeoba zäi ge xa di johya ora handi ge yä ñꞌo̱ho̱ o̱te ntsꞌe̱di po dä mädi ꞌne dä trata xä ñho gatꞌho yä zi nju (Prov. 27:11). Benjamin —nꞌa rä anciano rä mengu Escocia— enä: «Ha rä Xiꞌmhai ꞌmu̱i ndunthi yä ñꞌo̱ho̱ nuꞌu̱ hingi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei yä ꞌme̱hñä. Hänge ora yä zi ꞌme̱hñä ku̱tꞌi ha rä Ngu de gä Mhuntsꞌi, di nehu̱ dä senti ge nuua hää di mhädi ꞌne tꞌumbäbi rä tꞌekꞌei». Ma gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i rä Zi Dada Jeoba ꞌne ma gä tratahu̱ ko ndunthi rä mhäte ꞌne rä tꞌekꞌei gatꞌho yä zi nju (Rom. 12:10).