Mbagenev vese hen ijiir i nomso kpishi ve nengen kasev ér ve gba kwagh ga yô. Ikyav i tesen yô, ortamen u sôron atôônanongo ugen ken tar u Bolivia, kaa ér: “I yese nomso mbagenev hen ijiir i ve nengen iyol ve ér ve gba kpishi yô. Nomso mban na jighjigh ér ve hemba kasev, sha nahan yô mba eren kwagh a ve sha icivir ga.” Anmgbian ugen ken tar u Taiwan u a lu ortamen yô, kaa ér: “Henpe m lu la, nomso mba soon ér kasev ve ôr ve kwagh u vea er ga. Nahan shighe u nomsoor nan ter mnenge u kwase sha ma kwagh yô, alaghga nomso mbagenev vea kera naan nan icivir ga.” Nomso mbagenev mba nengen kasev sha igbenda igen ér ve gba kwagh ga. Ikyav i tesen yô, alaghga vea ôr akaa sha asenge sha u lahan kasev.

Kpa kwagh er doo yô, hanma ijiir i i mar or cii kpa, nana fatyô u geman inja. Shi nana fatyô u hiden nengen kasev ér ve gba kwagh. (Ef. 4:22-24) Nana fatyô u eren kwagh ne sha u dondon ikyav i Yehova. Ken ngeren ne, se lu nengen gbenda u Yehova a eren kwagh a kasev la, man er anmgbianev mba nomso kpa vea hen u eren kwagh a kasev er Yehova nahan yô. Shi se nenge er mbatamen vea hemen sha u nan anmgbianev mba kasev icivir yô.

YEHOVA EREN KWAGH A KASEV NENA?

Yehova ver ikyav i doon tsung er i gbe u a eren kwagh a kasev yô. Ngu ter u zungwen mhôônom u mbayev nav cii ve doo un ishima yô. (Yoh. 3:16) Shi nengen anmgbianev mba kasev mba ve ne un jighjigh la er ka ônov nav mba kasev mba doon ishima nahan. Nenge ase igbenda i Yehova a tese ér un eren kwagh a kasev sha icivir shi ve doo un ishima yô.

Yehova eren kwagh a kasev vough er a eren a nomso nahan. Yehova gba nomso man kasev cii sha inja i  mlu na. (Gen. 1:27) A gba nomso sha inja i vea hemba fan kwagh shin vea hemba lun a mkav a kasev ga, shi a hemba soon nomso a kasev kpaa ga. (2 Kron. 19:7) A gba nomso man kasev cii sha gbenda u vea fatyô u kaven mimi u Bibilo shi lun a aeren a na yô. Shi Yehova nengen jighjigh u nomso man kasev cii ér ngu kwagh môm, vea lu mbayan dyako ken paradiso shin tar, shin vea lu mba yemen sha za lun ator kua upristi je kpaa. (2 Pet. 1:1) Kwagh ne tese wang ér Yehova nengen nomso ér ve hemba kasev ga.

Kasev ka vea er msen hen Yehova yô a ungwa. Kasev gba Yehova ishima shi ka a nenge sha mbamgbe vev kpaa. Ikyav i tesen yô, yange ungwa msen u Rahel man Hana ve er la, shi er kwagh sha mi kpaa. (Gen. 30:22; 1 Sam. 1:10, 11, 19, 20) Shi Yehova yange kaa a mbangeren Bibilo ér ve nger kwagh u nomso mba yange ve dondo kwaghwan u ukase yô. Ikyav i tesen yô, Aberaham yange dondo kwagh u Yehova kaa a na ér a ungwa kwagh u kwase na Sara ôr a na la. (Gen. 21:12-14) Tor Davidi kpa, yange ungwa kwaghwan u Abigail. Jighilii yô, Davidi yange nenge ér ka Yehova iyol na je a tindi Abigail ér a va lam a na ye. (1 Sam. 25:32-35) Yesu u a bee Ter na vindi vindi la, kpa yange ungwan imo i ngô na Maria. (Yoh. 2:3-10) Akaa ne cii tese ér gbenda môm u Yehova a eren kwagh a kasev sha icivir yô, ka u keghen ato a ve.

A na kasev jighjigh. Ikyav i tesen yô, Yehova yange na jighjigh ér Ifa una fatyô u lun a iwasen ken tom u nengen sha tar ne jimin cii la. (Gen. 1:28) Er Yehova na jighjigh ér Ifa una fatyô u eren kwagh ne yô, lu tesen ér Adam hemba gban kwagh a Ifa ga, kpa nenge ér Ifa una lu orwasen nom na. Shi Yehova yange na Debora man Hulda uprofeti mba kasev mban tom ér ve wa ior nav kwagh kua orjir man tor je kpaa. (Mbaj. 4:4-9; 2 Utor 22:14-20) Nyian kpa, Yehova na kasev Mbakristu tom u vea er yô. Kasev mbajighjigh mban mbagen ka mbapasenkwagh, mbagen yô ka upania shi mbagen di mba eren tom mishen. Ka ve wase u kpelan shi maan Ayou a Tartor kua ajiir a nongo u Yehova agen shi nengen sha a kpaa. Ve mbagen mba eren tom shin Betel; mbagen di yô mba eren tom hen afishi a geman kwagh a hen ityônya. Anmgbianev mba kasev mban mba vough er ikyum i vesen i Yehova a kohol i sha u kuren awashima na nahan. (Ps. 68:11) Kwagh ne tese wang ér Yehova nengen kasev ér ve gba kwagh shi mba a iwasen kpaa.

ANMGBIANEV MBA NOMSO VEA HEN U EREN KWAGH A KASEV VOUGH ER YEHOVA NAHAN NENA?

Kwagh u una wase anmgbianev mba nomso u fan aluer mba eren kwagh a kasev vough er Yehova a eren kwagh a ve la yô, ka u henen sha gbenda u ve nengen kasev shi ve eren kwagh a ve la. Man gba u a wase se cii ve se er kwagh ne ye. Er ortwer ka nan er tom a mashin u mba iyouci nan tôô foto sha er nana fa er ishima i or i lu eren tom la nahan, kape ijende i dedoo kua Mkaanem ma Aôndo ma a wase se u fan aluer gbenda u se nengen kasev la ua doo Yehova shin ua vihi un yô. Se er nena ve se zua a iwasen laa?

Pine ijende injaa. (Anz. 18:17) Se fatyô u pinen ijende i se ne nan jighjigh, i nan eren kwagh a ior kundu kundu shi nan lun a mnenge u vough sha akaa yô, mbampin mban: “U nenge wer m eren kwagh a kasev nena? Kasev mba nengen ér m ne ve icivir je kpa? Ka nyi me er ve me hemba eren kwagh a ve sha iciviri?” Aluer ijende you ôr u akaa a i doo u u seer eren yô, ishima i de vihin we ga. Kpa kegh iyol u sôron ieren you.

Henen Mkaanem ma Aôndo. Gbenda u hemban doon u se kar ve se fa aluer se mba eren kwagh a kasev sha icivir yô, ka u karen aeren man anza ase nengen aluer a zua sha kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma ôr yô. (Heb. 4:12) Aluer se mba henen Bibilo yô, se fa kwagh u ior mba yange ve eren kwagh a kasev kundu kundu man mba ve eren a ve dang yô. Maa se fatyô u tôôn aeren a ve la karen sha gbenda u se eren kwagh a kasev la. Heela tseegh ga, aluer anmgbianev mba nomso mba tôôn avur Bibilo agen karen sha agen yô, vea palegh u ôron ivur Bibilo i môm tseegh maa kôron ave sha mi eren kwagh a kasev sha inja ga. Kpa aluer mba ôron avur a Bibilo agen kpaa yô, kwagh la una wase ve u nengen kasev er Aôndo kpa a nengen ve la. Ikyav i tesen yô, 1 Peteru 3:7 kaa ér noov ve eren kwagh a kasev vev “sha ue, er ka i eren a ikyagh ki ki ngôôr hemben ga nahan.” b Nahan kwagh ne tese ér kwase nan gba kwagh ga, shi nan ngu a mfe u eren akaa er nomsoor nahan gaa? Ka nahan ga cii! Aluer se tôô mkaanem ma Peteru la se kar sha kwagh u i nger ken Mbagalatia 3:26-29  la yô, se nenge er Yehova a tsough kasev kua nomso cii ér ve za hemen vea Yesu sha yô. Aluer se hen Mkaanem ma Aôndo shi se pine ijende yase i dedoo ser nana ôr se gbenda u se eren kwagh a kasev la yô, kwagh la una wase se se fa er se er kwagh a anmgbianev asev mba kasev ve a lu sha icivir yô.

MBATAMEN VEA ER KWAGH A ANMGBIANEV MBA KASEV SHA ICIVIR NENA?

Shi anmgbianev mba nomso vea hen u eren kwagh a anmgbianev mba kasev sha icivir sha u dondon ikyav i injaa i mbatamen la. Mbatamen vea ver ikyav i dedoo sha u eren kwagh a anmgbianev mba kasev sha icivir nena? Nenge igbenda igen i vea fatyô u eren kwagh ne yô.

Mbatamen ka ve wuese anmgbianev mba kasev. Apostoli Paulu yange ver ikyav i dedoo i mbatamen vea dondo yô. Yange wuese anmgbianev mba kasev kpishi ken washika na u nger hen tiônnongo u ken Roma la. (Rom. 16:12) Nenge er yange a saan anmgbianev mba kasev mban iyol shighe u i ôr washika u Paulu ne ken tiônnongo ve la sha wono. Nyian ne kpa, mbatamen ka ve wuese anmgbianev mba kasev sha aeren a ve a dedoo man ityom i ve lu eren sha ci u Yehova la. Kwagh ne ka a wase anmgbianev mba kasev u fan er ve gbe anmgbianev kwagh kpishi shi mba ken tiônnongo ve ne ve icivir yô. Alaghga ka mkaanem ma ortamen nana ôr a anmgbian u kwase sha u taver nan ishima la ma a wase anmgbianev mba kasev mban vea za hemen u civir Yehova sha mimi ye.—Anz. 15:23.

Shighe u mbatamen ve lu wuese anmgbianev mba kasev yô, ka ve ôr ve kwagh jighilii man sha mimi kpaa. Sha ci u nyi? Anmgbian u kwase ugen iti na ér Jessica, a kaa ér: “Anmgbian u nomso ka nana kaa a anmgbian u kwase ér ‘u er kwagh doo’ nahan i doo kpen kpen. Nahan kpa anmgbian ka nana wuese se, nana ter kwagh u se er la jighilii yô i hemba doon se. Ikyav i tesen yô, anmgbian ka nana wuese se er se lu tesen mbayev asev u teman girgir ken mkombo shin nana ôr er ka se nôngo se za tôô or u se henen Bibilo a nan nan va mkombo nahan i doo se kpen kpen.” Mbatamen ka vea ter akaa jighilii sha u wuese anmgbianev mba kasev yô,  anmgbianev mba kasev mban ve fa je ér ve gba kwagh shi mba tiônnongo a iwasen kpaa.

Mbatamen ka ve kegh ato a anmgbianev mba kasev. Mbatamen mba ve hiden a iyol ijime yô mba nengen ér ka ve tseegh ve fe kwagh ga. Mbatamen mban ka ve na anmgbianev mba kasev ian i duen a mbamnenge vev, shi ve kegh ato a ve zulee shighe u ve lu lamen yô. Ka vea eren nahan yô, ve taver anmgbianev mba kasev asema shi ve kpa kwagh la a wase ve. Sha nena yô? Ortamen ugen u a eren tom shin Betel yô, iti na ér Gerardo, a kaa ér: “M nenge mer ka mea pine anmgbianev mba kasev mnenge ve sha kwagh yô, kwagh la a wasem m hemba eren tom wam tsembelee. Ve mbagenev ve hemba tsan ken tom ne a anmgbianev mba nomso mbagenev kpishi.” Anmgbianev mba kasev kpishi ken tiônnongo ka upania, nahan ka ve fa kwagh u ior mba hen ningir ve la kpishi. Ortamen ugen iti na ér Bryan, a kaa ér: “Anmgbianev asev mba kasev mba a aeren a doon shi ve fa akaa kpishi a ka a lu nongo u Yehova a iwasen yô!”

Mbatamen mba fan kwagh mba huren mnenge u anmgbianev mba kasev kera ga. Sha ci u nyi? Anmgbian ugen u a lu ortamen yô, iti na ér Edward, a kaa ér: “Mnenge u anmgbian u kwase shin kwagh u a er nan la una fatyô u wasen anmgbian u nomso u seer zuan a mfe sha ma kwagh shi una wase nan u fan er i lu mbagenev ken ishima la kpaa.” (Anz. 1:5) Aluer ka u ortamen nana er kwagh sha mhen u anmgbian u kwase nan due a mi la ga kpa, nana fatyô u wuese nan sha mhen u nan la man er nan nôngo ér nana wase la kpaa.

Ka ve tsaase anmgbianev mba kasev. Mbatamen mba fan kwagh ka ve ker aan a tsaase anmgbianev mba kasev. Ikyav i tesen yô, ka ve tese anmgbianev mba kasev u hemen mkombo u duen kwaghpasen shighe u anmgbian u nan er Batisema nan lu ga yô. Ka ve tese anmgbianev mba kasev mban u eren tom a umashin sha er vea fatyô u wasen tom u maan ayou a nongo wase shi nengen sha a yô. Mbatamen mba ve hemen agbar a tom shin Betel la kpa ka ve tsaase anmgbianev mba kasev u eren ityom atô kposo kposo, er u sôron akaa man u yamen akaa man u nengen sha inyar man u eren tom a ukômputa kua akaa agen nahan. Mbatamen ka vea tsaase anmgbianev mba kasev yô, ve tese ér ve na ve jighjigh shi vea fatyô u eren ityom i ve ne ve la kpaa.

Anmgbianev mba kasev kpishi ka a tsaase ve yô, ve er tom a mfe ve la u wasen mbagenev. Ikyav i tesen yô, anmgbianev mba kasev mbagenev ka ve er tom a mfe u ve zough a mi ken tom u maan kwagh la, u sôron uya mba anmgbianev mba aahe a vihi ve uya yô. Anmgbianev mba kasev mbagenev mba yange i tese ve kwaghpasen u ken igbar la ve hide ve tsaase anmgbianev mba kasev kpishi sha er ve kpa vea fa u pasen kwagh sha gbenda ne yô. Anmgbianev mba kasev mba nengen mbatamen mba ve tsaase ve la nena? Anmgbian u kwase ugen iti na ér Jennifer, a kaa ér: “Yange ortamen ugen tôô shighe tsaase mo shighe u se lu eren tom u maan Iyou i Tartor igen yô. Yange nenge tom ugen u m er yô, maa wuese mo. Nahan mea eren tom vea na yô i doom, sha ci u yange a er kwagh a mo sha icivir shi nam jighjigh kpaa.”

MBAMTSERA MBA KA SEA EREN KWAGH A ANMGBIANEV MBA KASEV SHA INJA VE SE ZUA A MI YÔ

Anmgbianev asev mba kasev mba ve civir Yehova sha mimi la doo se ishima vough er Yehova kpa ve doo un ishima nahan! Sha nahan yô, se mba eren a ve vough er ka anmgbianev asev mba sha tsombor nahan. (1 Tim. 5:1, 2) Ve gba se kwagh, shi doo se u civir Yehova a ve imôngo. Ka vea fa er ve doo se ishima shi se lu suen ve nahan i saan se iyol kpishi. Anmgbian u kwase ugen iti na ér Vanessa, a kaa ér: “M wuese Yehova kpishi er m lu ken nongo na u u lu a anmgbianev mba nomso mba ve taver mo ishima yô.” Anmgbian u kwase ugen ken tar u Taiwan kaa ér: “M wuese kpishi er Yehova kua nongo na ve nengen kasev ér ve gba kwagh, shi ve we mbamnenge vev ikyo kpaa yô. Kwagh ne ka a seer taver jighjigh wam shi a wasem m seer lun a iwuese hen Yehova er a nem ian i icivirigh i lun ken nongo na yô.”

Yehova ka una nenge nomso mba ve lu Mbakristu vea nôngon vea eren kwagh a kasev er un kpa a eren a ve la nahan yô, i doo un kpen kpen! (Anz. 27:11) Ortamen ugen ken tar u Scotland, iti na ér Benjamin. A kaa ér: “Nomso kpishi sha tar nyian mba eren kwagh a kasev sha icivir ga. Nahan anmgbianev asev mba kasev ka vea va ken Iyou i Tartor yô, se soo ser se er kwagh a ve sha icivir man sha dooshima.” Yô, se se nôngo nen sha afatyô wase cii se kaven nen Yehova sha u eren kwagh a anmgbianev asev mba kasev sha icivir man sha dooshima er i doo u se er a ve nahan.—Rom. 12:10.