Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 5

MWENGE 27 Bīsabe̱ la bana ba Loba

‘Na si me̱nde̱ sombe̱ wa tom’!

‘Na si me̱nde̱ sombe̱ wa tom’!

“[Loba] a kwali ná: Na si me̱nde̱ kele̱ wa to̱ sombe̱ wa tom.”BON. 13:5b.

O DIN JOKWA

Din jokwa di mabola baboledi ba Loba mbaki ná a si me̱nde̱ caka babo̱ ponda bo̱kisabe̱ be̱se̱ bena ba dia o wase ba me̱nde̱no̱ no̱ngo̱be̱ o wala o mo̱ń.

1. Njika ponda bo̱kisabe̱ be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ wala o mo̱ń e?

 O MIMBU mi tombi, baboledi ba Yehova ba ta ba baise̱ babo̱me̱ne̱ ná: ‘Njika ponda bo̱kisabe̱ bena ba dia o wase ba me̱nde̱no̱ no̱ngo̱be̱ o wala o mo̱ń e?’ Di ta jo̱nge̱le̱ ná yen ebe ombusa bila ba Armagedon bo̱kisabe̱ bō̱ be ná ba ja o paradisi o wase, ońola son a ponda. Nde o Njongo a Betatedi ńa 15 ma Madibe̱dibe̱ 2013, joko ná bo̱kisabe̱ be̱se̱ bena ba dia o wase ba me̱nde̱ no̱ngo̱be̱ o wala o mo̱ń obiana bila ba Armagedon be mabotea.—Mat. 24:31.

2. Njika myuedi bō̱ beno̱ ná ba baise̱, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

2 Je so̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ “mido̱ngi mipe̱pe̱” ma Kristo mena mi me̱nde̱ boleye̱ Yehova na jemea o wase o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ e? (Yohane 10:16; Mat. 24:21) Bō̱ be ná ba bwa bo̱ngo̱ ná o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ ba si me̱nde̱ bia nje bola, to̱ ná ba si me̱nde̱ be̱ne̱ to̱ moto o bola babo̱ bediedi ponda bonasango na bonańango asu bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱no̱ wala o mo̱ń. Jombweye myango miba mena mi maso̱be̱ o Bibe̱l, mena mi tute̱le̱ babo̱ o jo̱nge̱le̱ nika. Ombusa nika, di me̱nde̱ je̱ne̱ ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa bo̱ngo̱.

NJE E SI ME̱NDE̱ BOLANE̱ E?

3-4. Nje bō̱ beno̱ ná bo̱nge̱le̱, ońola nje pe̱ e?

3 Bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná mido̱ngi mipe̱pe̱ mi me̱nde̱ jembe̱ o bolea Yehova ponda belongi ba Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ be si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱ o wase o bola babo̱ bediedi. Yen ebe myango mō̱ mi maso̱be̱ o Bibe̱l nde mi matute̱le̱ babo̱ o be̱ne̱ di jo̱nge̱le̱. Jombweye myango miba. Maboso mi mombwea nde nje e bolane̱ o mińa ma prisi ninde̱ne̱ Yehoyada. A ta nde muboled’a Yehova ńa jemea. Mo̱ na munj’ao Yosabat, ba tati Yoas ke̱ e muna, bongwane̱ pe̱ mo̱ o be̱ kiṅ’a bwam ńe pe̱ jemea. Yoas a boledi Yehova na jemea etum te̱ Yehoyada a tano̱ longe̱. Nde ponda Yehoyada a wedino̱, Yoas a botedi nde bola mambo ma bobe. A sengane̱ banedi ba bobe, na mo̱ o embe̱ o bolea Yehova.—2 Mya. 24:2, 15-19.

4 Myango mi bupe̱ me nde ma kriste̱n yena i ta longe̱ ombusa ebwe’a mbu yaboso. Ńamuloloma Yohane ńena nu sukan wo̱ oteten a bamuloloma be̱se̱, a ta eyembilan a bwam ońola jita la kriste̱n, ongwane̱ pe̱ babo̱ o benga bolea Yehova na jemea. (3 Yohane 4) Kapo̱ ka bane̱ bokwedi ba Yesu bena ba ta bamuloloma, Yohane a boli ebolo na ngińa o tata myemba na belēdi ba bato bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱ na beboledi babu pe̱. (1 Yohane 2:18; 2 Tes. 2:7) Nde ombusa kwed’ao, jita la kriste̱n o myemba i botedi nde o bupe̱ belēdi ba bato bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱. Mimbu mi bupe̱, ba bena ba ta ba to̱bo̱ dube̱ la mbale̱ binge̱le̱ jita la belēdi ba mpenga na beboledi ba bobe o myemba mye̱se̱.

5. Nje mi myango miba mi s’angame̱nno̱ tute̱le̱ biso̱ o jo̱nge̱le̱ e?

5 Mo̱ mi myango miba mena mi maso̱be̱ o Bibe̱l mi malee̱ nde ná ponda bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱no̱ wala o mo̱ń, mido̱ngi mipe̱pe̱ ma Kristo me ná mi botea bola nje ye bobe ka nje te̱ Yoas a bolino̱ e? To̱ ná mi me̱nde̱ to̱bo̱ jowe̱ la mbale̱ ka nje te̱ kriste̱n jita i bolino̱ ombusa kwed’a bamuloloma e? Jalabe̱ le nde ná nik’e si me̱nde̱ bolane̱ tomtom! Je ná di be̱ mbaki ná ponda bo̱kisabe̱ ba si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱ o wase, mido̱ngi mipe̱pe̱ mi me̱nde̱ benga bolea Yehova na jemea, mo̱ pe̱ a me̱nde̱ benga jombwea babo̱. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ne̱ ni mbaki e?

JOWE̱ LA BOSANGI DI SI ME̱NDE̱ KWESABE̱ MBINDO

6. Njika pambo a ponda ilalo di me̱nde̱no̱ jombwea e?

6 Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná jowe̱ la bosangi di si me̱nde̱ kwesabe̱ mbindo to̱ o pond’a ndutu ńena ńe o ngea e? Ońolana Bibe̱l e matele̱ye̱ ná nin pond’asu ńe diwengisan jita na pond’a Israel ńa kwaṅ, name̱ne̱ pe̱ na ponda ni bupe̱ kwed’a bamuloloma. Jombweye so̱ ná batabata yi pambo a ponda ilalo: (1) Pond’a Israel ńa kwaṅ, (2) ombusa kwed’a bamuloloma, na (3) pond’asu ńena ńe nde “pond’a te̱se̱be̱ la mambo me̱se̱ peńa.”—Bebolo 3:21.

7. O Israel ńa kwaṅ, ońola nje bato ba jemea ba si bo̱lo̱ne̱no̱ dipita niponda kiṅe̱ na dongo dinde̱ne̱ la tumba ba tano̱ ba bola nje ye bobe e?

7 O pond’a Israel ńa kwaṅ. Ponda to̱ ininga obiana Mose a mawo̱, a langwedi Bonaisrael ná: “Na bi ná ombusa kwed’am lo si me̱nde̱ suba wusa na jese̱le̱ ngea nanedino̱ bińo̱.” (Ndi. 31:29) Mose a ta pe̱ a bīse̱ Bonaisrael ná bembe̱ te̱ o bolea Yehova, ba me̱nde̱ wala o mukoma. (Ndi. 28:35, 36) Mo̱ be byala be timbi londa e? E. Bebwea ba mimbu jita, kiṅe̱ jita i po̱si nde o bola nje ye bobe o miso̱ ma Yehova, i tute̱le̱ pe̱ tumba o jowe̱ maloba ma mpoṅ. Ońola nika, Yehova a ko̱kise̱ babole̱ bobe bena ba ta o tumba la Israel, a bo̱le̱ pe̱ kiṅe̱ o tumba la Israel. (Hes. 21:25-27) Nde ponda Bonaisrael bō̱ ba jemea be̱nno̱ ná mambo Loba a tano̱ a kwala ma londi, nik’e boli babo̱ ngiń’a mulema o benga bolea Yehova na jemea.—Yes. 55:10, 11.

8. Mo̱ jangame̱n be̱ mańaka o bia ná belēdi ba mpoṅ be so̱li o mwemba ma kriste̱n ombusa ebwe’a mbu yaboso e? Bola beteledi.

8 Ombusa kwed’a bamuloloma. Mo̱ nika ńangame̱n ńakisane̱ biso̱ o bia ná kriste̱n yena i ta longe̱ ombusa ebwe’a mu yaboso i to̱bi jowe̱ la mbale̱ e? Ke̱m. Yesu a ta a mábīse̱ ná belēdi ba mpoṅ be me̱nde̱ lańa o mwemba ma kriste̱n. (Mat. 7:21-23; 13:24-30, 36-43) Bamuloloma Paulo, Petro na Yohane ba boli mboṅ ná nje Yesu a bīse̱no̱ e ta e mábotea londa o ebwe’a mbu yaboso. (2 Tes. 2:3, 7; 2 Pet. 2:1; 1 Yohane 2:18) Ponda to̱ ininga ombusa kwed’a ńamuloloma nusukan, kriste̱n jita i to̱bi dube̱ la mbale̱ na mo̱ i timba dongo diwo̱ la Babilon ninde̱ne̱, nika ńe nde bebokedi ba bebasi be kwedi. Nje Yesu a tano̱ a bīse̱ nde e londi.

9. Ońola nje pond’asu ńeno̱ diwengisan na pond’a Israel ńa kwaṅ name̱ne̱ pe̱ na ponda ni bupe̱ ebwe’a mbu yaboso e?

9 “O pond’a te̱se̱be̱ la mambo me̱se̱ peńa.” Pond’asu ńe diwengisan na pond’a Israel ńa kwaṅ name̱ne̱ pe̱ na ponda ńena belēdi ba ba bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱ be so̱lino̱ o mwemba ma kriste̱n ombusa ebwe’a mbu yaboso. Ne̱ni pond’asu e mabelabe̱no̱ e? Di ko̱lo̱ngo̱ne̱ bele̱ mo̱ ná “mińa misukan” ma yen ebe̱yed’a mambo ya bobe. (2 Tim. 3:1) Nde Bibe̱l e malee̱ ná mudiyo mupe̱pe̱ mwena mwe mweńa na mu minde̱ pe̱, mu botedi o mulemlem ma ponda. Mu me̱nde̱ wala oboso nate̱na o ponda Janea la Mesia di me̱nde̱no̱ timbise̱ bato ba benama ná ke̱nge̱nge̱, wase pe̱ paradisi. Mu mabelabe̱ ná “pond’a te̱se̱be̱ la mambo me̱se̱ peńa.” (Bebolo 3:21) Mu mudiyo mu botedi nde o mbu 1914. Nje so̱ e te̱se̱be̱ peńa e? Yesu a te̱se̱be̱ Kiṅe̱ o mo̱ń. Yehova a ta so̱ pe̱te̱ a mábe̱ne̱ kiṅe̱ ńena ni maneye̱ ońol’ao, ńena ni ta musangwed’a kond’a kiṅ’a jemea David. Nde o sumo te̱ te̱se̱be̱ la nin kiṅe̱, o be̱n lambo dipe̱pe̱ Yehova a te̱se̱no̱ peńa. Mimbu to̱ mininga ombusa nika, jowe̱ la bosangi di botedi te̱se̱be̱ peńa! (Yes. 2:2-4; Hes. 11:17-20) Mo̱ jowe̱ la bosangi di me̱nde̱ pe̱te̱ kwesabe̱ mbindo e?

10. (a) Nje Bibe̱l e bīse̱no̱ jombwea jowe̱ la bosangi o nin pond’asu e? (Yesaya 54:17) (b) Ońola nje bedinge̱ ka ben be malo̱ko̱no̱ e?

10 Langa Yesaya 54:17. Dutea te̱ ońola yen edinge̱ e makwale̱ ná: “Eye̱i a bwemba to̱ ewo̱ e malulabe̱ te̱nge̱ne̱ wa e si me̱nde̱ tongwe̱le̱ to̱ lambo”! Y’edinge̱ ye o londa we̱nge̱. Ben byala ba belo̱ko̱medi bena be mabupe̱ pe̱ be o londa o nin pond’asu: “Bana bo̱ngo̱ be̱se̱ ba me̱nde̱ nde jokwabe̱le̱ na Yehova, munam ma bana bo̱ngo̱ mu me̱nde̱ be̱ bonde̱ne̱. O me̱nde̱ boka omo̱ń a te̱me̱ la sim, . . . o si me̱nde̱ bwa to̱ lambo bo̱ngo̱, maladi ma si me̱nde̱ jalea wa, ebanja ma si me̱nde̱ sisa wa.” (Yes. 54:13, 14) To̱ Satan ńena ńe “loba la mun mundi ma wase,” a titi ná a we̱le̱ jembe̱ nje ye̱se̱ baboledi ba Yehova beno̱ bola o bwam ba jongwane̱ bato o bia mbale̱ jombwea Yehova. (2 Kor. 4:4) Jowe̱ la bosangi di máte̱se̱be̱ peńa, di si me̱nde̱ pe̱ kwesabe̱ mbindo tomtom. Jowe̱ la bosangi di me̱nde̱ jinda o bwindea. Eye̱i a bwemba to̱ ewo̱ e malulabe̱ te̱nge̱ne̱ biso̱ e si me̱nde̱ tongwe̱le̱ to̱ lambo!

NJE E ME̱NDE̱ BOLANE̱ E?

11. Nje e mabole̱ biso̱ mbaki ná dimuti dinde̱ne̱ di si me̱nde̱ cakabe̱ ombusa bo̱kisabe̱ wala o mo̱ń e?

11 Nje e me̱nde̱ bolane̱ ponda bo̱kisabe̱ be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ wala o mo̱ń e? O si dimbea ná Yesu nde e mutaded’asu. Mo̱ nde e mulopo ma mwemba ma kriste̱n. Yesu a kwali ná bwē ná: “Mō̱ nde e mudied’ańu, Kristo.” (Mat. 23:10) Kiṅ’asu ńena ńe o janeye̱ la mo̱ń, e si me̱nde̱ suba o bola ebol’ao to̱ buńa. Bokwedi ba Kristo be o wase ba si be̱n so̱ ná ba bwe to̱ lambo bo̱ngo̱ ońolana ba madiabe̱le̱ nde na Kristo mo̱me̱ne̱. Ye mbale̱ ná di si bi ná te̱ite̱i ne̱ni Kristo a me̱nde̱no̱ die̱le̱ bokwedi bao o ni ponda. Nde jombweye byembilan bō̱ be o Bibe̱l bena be ná be lo̱ko̱ biso̱.

12. Ne̱ni Yehova ombwedino̱ tumba lao (a) ombusa kwed’a Mose e? (b) ombusa Elia lomabe̱ wuma ipe̱pe̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

12 Mose a wedi obiana Bonaisrael ba mingea o ekombo a dikaki. Nje e timbi po̱ye̱ tumba la Loba e? Mo̱ Yehova embe̱ o jongwane̱ tumba lao ombusa kwed’a nu mot’a jemea e? Ke̱m. Etum te̱ ba tano̱ mo̱ jemea, Yehova ombwedi babo̱. Obiana Mose a mawo̱, Yehova a baise̱ mo̱ ná a longe Yosua, ná nun a be̱ ńai ni dongame̱n o die̱le̱ tumba. Mose a longi so̱ Yosua mimbu jita. (Bbu. 33:11; Ndi. 34:9) O ta pe̱ o be̱ne̱ bome ba dongame̱n bape̱pe̱ bena ba ta ba te̱se̱be̱ ka banedi ba lokoli, ba bebwea, ba mwatanu na ba dom. (Ndi. 1:15) Tumba la Loba di ta so̱ di be̱ne̱ bato bena ba ta bombwea mo̱ o mbad’a bwam. Nika pe̱ nde mambo ma tombino̱ na Elia. A boli ebolo na ngińa mimbu jita o bwam ba jongwane̱ Bonaisrael ná bowe̱ Yehova. Nde ombusa ponda Yehova a no̱ngi mo̱, a loma mo̱ o bolea mo̱ o Yuda. (2 Ki. 2:1; 2 Mya. 21:12) Mo̱ baboledi ba Yehova ba jemea bena ba ta ba ja o epas’a dom la matumba ma Israel ba ta ba cakabe̱ e? Tomtom. Elia a ta a málonga Elisa mimbu jita. O ta pe̱ o be̱ne̱ “bana ba bato̱pedi ba mudī,” bena yen ebe ba ta ba kusa belongedi be bowan. (2 Ki. 2:7) Bome jita ba ta so̱ bena ba ta ńai ni dongame̱n o die̱le̱ tumba la Loba. Yehova a bengi so̱ bola ná jemea lao di londe, ombwea pe̱ baboledi bao ba jemea.

Mose (duta le o dimo̱se̱) na Elia (duta le o mom): mō̱ ńabu te̱ a longi moto nu dongame̱n o timbane̱ mo̱ o mbad’a bwam (Ombwa dongo 12)


13. Njika mbaki di maso̱no̱ o Bonahebe̱r 13:5b e? (Ombwa pe̱ duta.)

13 O dutedi te̱ ońola be byembilan, o mo̱nge̱le̱ ná ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ tomba ponda bo̱kisabe̱ basukan ba me̱nde̱no̱ wala o mo̱ń e? Di s’angame̱n bwa bo̱ngo̱. Bibe̱l e mabola biso̱ nin mbaki ná: Yehova a si me̱nde̱ caka baboledi bao be o wase to̱ buńa. (Langa Bonahebe̱r 13:5b.) Kapo̱ ka Mose na Elia, dibo̱to̱ disadi la bo̱kisabe̱ lena di madie̱le̱ we̱nge̱ di maso̱ṅtane̱ mweńa ma longa bane̱. Ye we̱nge̱ mimbu jita bonasango ba Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ beno̱ longa bonasango bena be oteten a mido̱ngi mipe̱pe̱ ná ba be̱ ńai ni dongame̱n o die̱le̱. K’eyembilan, ba te̱se̱ besukulu jita o longa batudu, baboledi b’ebondo, belongi ba mabe̱le̱ ma mikanjo m’ebolo, bombwedi o Bete̱l, na bape̱pe̱. Belongi ba Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ mo̱me̱ne̱ be mano̱ngo̱ ponda o longa bongwanedi ońola bepepa be̱se̱ Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di te̱se̱no̱. Ba bongwanedi ba mombwea jita la bebolo o bebokedi. Be so̱ ńai ni dongame̱n o benga jombwea mido̱ngi ma Kristo.

Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di boli ebolo na ngińa o longa bongwanedi na o te̱se̱ besukulu o longa batudu, baboledi b’ebondo, belongi ba mabe̱le̱ ma mikanjo m’ebolo, bombwedi o Bete̱l na bamuloloma o wase ńe̱se̱ (Ombwa dongo 13)


14. Nje ye to̱ti la mweńa la din jokwa lasu e?

14 To̱ti la mweńa la din jokwa lasu din: ponda bo̱kisabe̱ basukan ba me̱nde̱no̱ no̱ngo̱be̱ o mo̱ń walea la su la ndenge̱ ninde̱ne̱, baboledi ba Yehova bena be o wase ba me̱nde̱ benga bolea mo̱ na jemea. Na Yesu Kristo ka mudiedi, ba me̱nde̱ tingame̱ na jowe̱ la bosangi. Di bi ná o ni ponda mulatako ma matumba Bibe̱l e mabele̱no̱ ná Gog ńa Magog mu me̱nde̱ ko̱ye̱ tumba la Loba. (Hes. 38:18-20) Nde nik’e si me̱nde̱ jinda, ba si me̱nde̱ pe̱ to̱ tongwe̱le̱ o bola ná baboledi ba Yehova bembe̱ o bolea mo̱. Yehova a me̱nde̱ sunga baboledi bao! O je̱ne̱ diwo̱, ńamuloloma Yohane e̱n “dimuti dinde̱ne̱” la mido̱ngi mipe̱pe̱ ma Kristo. E bīsabe̱ Yohane ná di “dimuti dinde̱ne̱” di “wu nde o ndenge̱ ninde̱ne̱.” (Bbī. 7:9, 14) E, je mbaki ná Yehova a me̱nde̱ sunga baboledi bao!

15-16. Bupisane̱ Bebīsedi 17:14, nje kriste̱n yo̱kisabe̱ i me̱nde̱no̱ bola o pond’a bila ba Armagedon e, ońola nje pe̱ nika e membe̱no̱ biso̱ e?

15 Nde bō̱ be te̱ nde ná ba baise̱ ná: ‘Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ bo̱kisabe̱ e? Nje ba me̱nde̱no̱ bola ke̱ balo o mo̱ń e?’ Bibe̱l e malabe̱ mi myuedi ná bwē. E malee̱ ná manea ma nin wase ma me̱nde̱ “janane̱ Mun’a mudo̱ngi bwemba.” Nde ma manea ma me̱nde̱ dipea. Bibe̱l e makwala ná: “Mun’a mudo̱ngi a me̱nde̱ buka babo̱.” Ba nja ba me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ e? Mu mwemba mu malabe̱ ná “babelabe̱,” “bapo̱so̱be̱,” na “bajemea.” (Langa Bebīsedi 17:14.) Ba nja so̱ ba e? Bo̱kisabe̱ bena ba pumbwabe̱le̱! Ponda bo̱kisabe̱ ba dia o wase ba me̱nde̱no̱ so̱ no̱ngo̱be̱ o mo̱ń walea la su la ndenge̱ ninde̱ne̱, lambo diwo̱ ba me̱nde̱no̱ se̱le̱ bola le nde ná bane bwemba. E se̱ ebol’a mańaka e! Bo̱kisabe̱ bō̱ ba ta nde bane̱ bewe̱nji obiana ba mabe̱ Mboṅ a Yehova. Bō̱ mo̱me̱ne̱ ba ta nde sonj’a bila. Nde ponda ba timbino̱ kriste̱n ya mbale̱, boko o be̱ musango na bane̱. (Gal. 5:22; 2 Tes. 3:16) Ba si ta pe̱ ba no̱ngo̱ dongo o bila to̱ sue̱le̱ mo̱. Nde ponda ba me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ o mo̱ń, ba me̱nde̱ lata na Kristo na ange̱l ao ya bosangi o jana bila besukan te̱nge̱ne̱ basingedi ba Loba.

16 Keka te̱ dutea! O wase wan, kriste̱n yo̱kisabe̱ iwo̱ i máduna, i si be̱n pe̱ to̱ ngudi ndongo. Nde ponda i me̱nde̱no̱ pumbwabe̱le̱ o mo̱ń, i me̱nde̱ londa na ngińa i timba pe̱ bewekedi ba mudī bena be si mawo̱, na mo̱ yana bwemba mwemba na Kiṅ’abu Yesu Kristo. Ombusa bila ba Armagedon, i me̱nde̱ bola ebolo na Yesu o jongwane̱ bato ba benama o timba ná ke̱nge̱nge̱. Penda to̱ po̱ e titi ná ponda i me̱nde̱no̱ be̱ o mo̱ń, nje i me̱nde̱no̱ bola o jongwane̱ bonasango na bonańango abu be o wase, e me̱nde̱ buka nje ye̱se̱ i bolino̱ niponda i tano̱ bato ba benama bena ba titi ke̱nge̱nge̱!

17. Ne̱ni di bino̱ ná baboledi ba Yehova be̱se̱ ba me̱nde̱ tatabe̱ o pond’a bila ba Armagedon e?

17 Mo̱ we nde mō̱ ńa mido̱ngi mipe̱pe̱ e? Nje so̱ e me̱nde̱no̱ pula ná o bole ponda bila ba Armagedon be me̱nde̱no̱ botea e? E me̱nde̱ nde pula buka te̱ ná o lakisane̱ Yehova o bupe̱ pe̱ bediedi bao. Nje nik’e me̱nde̱no̱ baise̱ e? Bibe̱l e mabola din jalabe̱ di malo̱ke̱: “Ala o tuṅ ango̱, kwese̱ jo̱mbe̱ lo̱ngo̱; wutame̱ son a ponda natē̱ malinga ma tomba.” (Yes. 26:20) Baboledi ba Loba ba jemea be̱se̱, e be̱ ba be o mo̱ń to̱ o wase, ba me̱nde̱ tatabe̱ o ni ponda. Kapo̱ ka ńamuloloma Paulo, je mbaki ná e be̱ “manea, mambo ma tatan to̱ ma me̱nde̱ po̱ . . . ba titi ná ba pandise̱ biso̱ etum na ndol’a Loba.” (Rom. 8:38, 39) O si dimbea so̱ to̱ buńa ná Yehova a to̱ndi wa, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ caka wa tomtom!

PONDA BO̱KISABE̱ BASUKAN BA ME̱NDE̱NO̱ WALA O MO̱Ń,

  • nje e si me̱nde̱ bolane̱ e?

  • ońola nje jeno̱ mbaki ná jowe̱ la bosangi di si me̱nde̱ pe̱ kwesabe̱ mbindo e?

  • ońola nje jeno̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea tumba lao e?

MWENGE 8 Yehova e diwutamea lasu