Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 5

EIMBILO 27 Eholoko lovana vaKalunga

‘Itandi ku fiye po’

‘Itandi ku fiye po’

“Kalunga okwa ti: ‘Itandi ku efa noitandi ku fiye po.’”HEB. 13:5b.

ENENEDILADILO

Okushilipaleka ovapiya vaKalunga kombada yedu kutya Kalunga ite va fiye po ngeenge Ovakriste ovavaekwa, ovo ve li kombada yedu, ova i meulu.

1. Onaini ovavaekwa aveshe tava i meulu?

 OMIDO da pita, oshiwana shaJehova osha kala tashi lipula kutya, ‘Onaini oshixupe shOvakriste ovavaekwa tashi i meulu?’ Otwa li hatu diladila kutya otashi dulika ovavaekwa vamwe va kale mOparadisa kombada yedu oule wefimbo, konima yoita yaArmagedon. Ndele mOshungonangelo yo 15 Juli 2013, otwe lihonga mo kutya ovavaekwa aveshe, ovo ve li kombada yedu, otava ka ya meulu, ofimbo oita yaArmagedon inai hovela. — Mat. 24:31.

2. Epulo lilipi tashi dulika li holoke po, noshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

2 Vamwe vomufye otashi dulika tu lipule kutya: Oshike tashi ka ningilwa “eedi dimwe” daKristus odo tadi ka longela Jehova noudiinini kombada yedu, pefimbo ‘loudjuu munene’? (Joh. 10:16; Mat. 24:21) Kunena, eedi dimwe otashi dulika di lipule kutya itadi ka kala di shii osho di na okuninga po, ngeenge ovamwatate novamwameme ovavaekwa ova i meulu. Natu ka kundafaneni omahokololo opavali, oo e li mOmbiibeli, oo e va ningifa va diladile ngaho. Opo nee ohatu ka kundafana omatomheno kutya omolwashike inatu pumbwa okulimbililwa.

OSHIKE ITASHI KA NINGWA?

3-4. Vamwe otashi dulika tave lipula nashike, nomolwashike?

3 Vamwe otashi dulika tave lipula kutya eedi dimwe otadi ka efa po okulongela Jehova, ngeenge itadi wilikwa vali kovamwatate ovavaekwa vOlutuwiliki. Otashi dulika ve udite ngaho omolwomahokololo onhumba Ombiibeli. Natu ka taleni koihopaenenwa ivali. Shotete, oshi na sha nOmupristeri Munene, Jehoiada. Okwa li omupiya waKalunga omudiinini. Ye nomukulukadi waye, Josabat, ova li va amena okamati kedina Joas noku ka kwafela ka ninge ohamba iwa noidiinini. Joas okwa kala ta longele Jehova nokuninga osho sha yuka, eshi omunamido Jehoiada a li e na omwenyo. Konima eshi Jehoiada a fya, Joas okwa li a hovela okulonga osho shii. Okwa li a pwilikina komalenga makolokoshi nokweefa po Jehova. — 2 Omaf. 24:​2, 15-19.

4 Oshihopaenenwa shikwao oshi na sha nOvakriste, ovo va li ko konima yovayapostoli. Johannes oye omuyapostoli waxuuninwa, naashi a li momwenyo okwa li a kwafela Ovakriste vahapu va kale ovadiinini. (3 Joh. 4) Ngaashi ovayapostoli vakwao vaJesus va li va ninga, Johannes okwa li a longa noudiinini a amene omaongalo kwaavo va li tava hongo omahongo oipupulu. (1 Joh. 2:18; 2 Tes. 2:7) Konima eshi Johannes a fya, vahapu momaongalo ova li va shikula omahongo ovashunimonima. Momido da ka landula ko, ovashunimonima ovo ova li va honga oinima ihapu ya puka, nova li va pitika momaongalo aeshe mu kale elihumbato lii.

5. Oihopaenenwa yopavali yopaMbiibeli kai na oku tu ningifa tu fike pexulifodiladilo lilipi?

5 Mbela oihopaenenwa oyo yopaMbiibeli otai ulike kutya, konima ngeenge ovavaekwa ova i meulu, eedi dimwe daKristus otadi ka hovela okuninga osho shii, ngaashi Joas a li a ninga? Ile otadi ka ninga ovashunimonima, ngaashi vahapu va li va ninga konima yefyo lovayapostoli? Hasho nandenande. Ohatu dulu okukala noushili kutya, ngeenge ovavaekwa ova i meulu, eedi dimwe otadi ka twikila okulongela Jehova monghedi ya yuka, na Jehova ota ka twikila oku di fila oshisho. Omolwashike hatu dulu okukala tu na elineekelo olo?

ELONGELOKALUNGA LA KOSHOKA ITALI KA NYATEKWA

6. Ohatu ka konakona pauxupi omafimbo atatu elipi?

6 Omolwashike hatu dulu okukala tu na elineekelo kutya elongelokalunga la koshoka itali ka nyatekwa, nokuli nopomafimbo madjuu oo e li komesho? Omolwaashi otwe lihonga mOmbiibeli shi na sha nefimbo olo tu li mulo. Efimbo eli ola yooloka ko filufilu kefimbo lOvaisrael vonale nosho yo kefimbo lOvakriste, ovo va li ko konima yovayapostoli. Onghee natu ka konakoneni nawanawa omafimbo oo atatu: (1) Efimbo lOvaisrael vonale, (2) efimbo lOvakriste, konima eshi ovayapostoli va fya nosho yo (3) efimbo letu, eshi “oinima aishe ya ningwa ipe.” — Oil. 3:21.

7. Pefimbo lOvaisrael vonale, omolwashike Ovaisrael ovadiinini va li inava kanifa eteelelo, eshi eehamba nosho yo ovanhu vahapu va li va hoolola okulonga osho shii?

7 Pefimbo lOvaisrael vonale. Diva fimbo Moses ina fya, okwa li a lombwela Ovaisrael, a ti: “Ondi shi shii nawa kutya konima ngeenge onda fi, otamu ka longa filufilu oukolokoshi notamu ka dja mo mondjila oyo nde mu lombwela.” (Deut. 31:29) Moses okwa li yo a londwela Ovaisrael kutya ngeenge ova tukula oshibofa, oshiwana otashi ka ya moukwatwa. (Deut. 28:​35, 36) Mbela eendjovo odo oda li ngoo da wanifwa? Heeno. Oule womido omafele, eehamba dihapu oda li da ninga osho shii momesho aJehova, noshiwana osha li she di shikula mokulongela oikalunga. Osho osha li sha ningifa Jehova a handukile Ovaisrael ovakolokoshi, noka li vali a efa eehamba dOvaisrael di va pangele. (Hes. 21:​25-27) Ashike eshi Ovaisrael ovadiinini va mona kutya eendjovo daKalunga oda wanifwa po, osha li she va pa ouladi. — Jes. 55:​10, 11.

8. Mbela otu na okukala twa kumwa, eshi eongalo lopaKriste lopefimbo lOvakriste, ovo va li ko konima yefyo lovayapostoli, la li la nyatekwa? Shi yelifa.

8 Efimbo lOvakriste, konima yefyo lovayapostoli. Mbela otu na okukala twa kumwa, eshi eongalo lopaKriste lopefimbo lOvakriste, ovo va li ko konima yefyo lovayapostoli, la li la nyatekwa? Hasho nandenande. Jesus okwa li a xunganeka kutya otapa ka holoka oushunimonima wa kwata moiti. (Mat. 7:​21-23; 13:​24-30, 36-43) Omuyapostoli Paulus, Petrus naJohannes, aveshe ova koleka kutya exunganeko laJesus ola li nale la hovela okuwanifwa po pefimbo lavo. (2 Tes. 2:​3, 7; 2 Pet. 2:1; 1 Joh. 2:18) Diva konima eshi omuyapostoli waxuuninwa a fya, Ovakriste ovashunimonima ova li va ninga oshitukulwa shaBabilon Shinene, ouhamba womounyuni womalongelokalunga oipupulu. Natango, osho Jesus a li a xunganeka osha li sha wanifwa.

9. Ongahelipi efimbo olo tu li mulo la yooloka ko kefimbo lOvaisrael vonale nosho yo kefimbo leongalo lopaKriste, konima yefyo lovayapostoli?

9 Pefimbo opo “oinima aishe ya ningwa ipe.” Efimbo letu ola yooloka ko kefimbo lOvaisrael vonale nosho yo kefimbo loushunimonima wa kwata moiti, oo wa li ko konima eshi ovayapostoli va fya. Efimbo letu ohali ifanwa shike? Luhapu ohatu ifana efimbo olo tu li mulo ‘omafiku axuuninwa’ ounyuni ou. (2 Tim. 3:1) Ndele Ombiibeli oya ulika kutya efimbo olo lile nolinene ola hovela pefimbo la faafana. Otali twikile, fiyo osheshi Ouhamba wopaMessias wa kwafela ovanhu va fike mewaneneno nokuninga edu alishe oparadisa. Efimbo olo, ohali ifanwa efimbo olo “oinima aishe ya ningwa ipe.” (Oil. 3:21) Efimbo olo ola hovela mo 1914. Oshike sha tungululwa? Jesus okwa nangekwa po e li Ohamba meulu. Onghee Jehova okwa kala vali e na omupangeli, oo e mu lile po, omufyuululi wohamba idiinini, David. Ashike Ouhamba oo hao ashike Jehova a tungulula. Diva konima yaasho, elongelokalunga la koshoka ola li la hovela okutungululwa. (Jes. 2:​2-4; Hes. 11:​17-20) Mbela otali ka nyatekwa ngoo vali?

10. (a) Ombiibeli oya xunganeka shike shi na sha nelongelokalunga la koshoka pefimbo letu? (Jesaja 54:17) (b) Omolwashike omaxunganeko oo taa pameke?

10 Lesha Jesaja 54:​17, KB-13. Diladila kombinga yexunganeko eli: “Oshilwifo keshe tashi hambulwa shi ku lwife, otashi nyengwa.” Eendjovo odo da nwefwa mo oda hovela okuwanifwa po pefimbo letu. Eendjovo tadi shikula, tadi hekeleke, otadi ulike yo kefimbo letu, odo tadi ti: ‘Ovana voye aveshe otava ka kala va longwa kOmwene, nombili yovamwoye otai ka kala inene. Ove oto ka kala wa pama molwouyuki; ku nokutila sha; ndele to ka kala kokule nehalukifo, osheshi itali ke uya kwoove.’ (Jes. 54:​13, 14, KB-13) Nokuli ‘nakalunga kounyuni ou,’ Satana, ita ka ya moshipala oilonga, oyo tai longwa koshiwana shaJehova, yokuhonga ovanhu kombinga yaJehova. (2 Kor. 4:4) Elongelokalunga la koshoka ola tungululwa, nokali na vali fiku li ka nyatekwe. Otali kala po fiyo alushe. Kape na oshilwifo sha hambulwa shi tu lwife tashi ka pondola.

OSHIKE TASHI KA NINGWA PO?

11. Oshike she tu tomha kutya ongudu inene itai ka fyaala po hautuka, ngeenge ovavaekwa ova i meulu?

11 Oshike tashi ka ningwa po, ngeenge ovavaekwa ova i meulu? Dimbuluka kutya Jesus oye Omufita wetu. Oye omutwe wEongalo lopaKriste. Jesus okwa ti: “Omuwiliki weni umwe aeke, Kristus.” (Mat. 23:10) Ohamba yetu tai pangele itai ka dopa okuwanifa po oilonga yayo. Molwaashi Kristus oye te va wilike, ovashikuli vaye kombada yedu inava pumbwa okutila sha. Oshoshili kutya katu shii ouyelele aushe u na sha nanghee Kristus ta ka wilika oshiwana shaye pefimbo opo. Onghee natu ka konakoneni oihopaenenwa yopaMbiibeli yonhumba, oyo tai tu pameke.

12. Jehova okwa li a fila oshisho ngahelipi oshiwana shaye (a) konima eshi Moses a fya? (b) konima eshi Elia a pewa oshinakuwanifwa sha wedwa po? (Tala yo efano.)

12 Moses okwa fya ofimbo Ovaisrael inava ya mEdu lEudaneko. Oshike sha li sha ningilwa oshiwana shaKalunga? Mbela Jehova okwa li a efa po okukwafela oshiwana shaye, konima eshi omulumenhu oo omudiinini a fya? Ahowe. Jehova okwa kala te va file oshisho, shimha ashike ve li ovadiinini kuye. Ofimbo Moses ina fya, Jehova okwe mu lombwela a nangeke po Josua a wilike oshiwana shaye. Moses okwa kala ta deula Josua oule womido dihapu. (Ex. 33:11; Deut. 34:9) Shikwao vali, opa li yo ovalumenhu vahapu, ovo va wana okukwatela komesho, ve li omalenga taa pashukile omayovi, omafele, omilongo nhano nosho yo nokuli omilongo. (Deut. 1:15) Oshiwana shaKalunga osha li sha filwa oshisho nawa. Ope na oshihopaenenwa sha yukila oko shaElia. Okwa kala ta kwatele komesho elongelokalunga la koshoka mokati kOvaisrael oule womido dihapu. Ndele lwanima, Jehova okwa li e mu pa oshilonga shimwe shi lili kolukadi laJuda. (2 Eeh. 2:1; 2 Omaf. 21:12) Mbela ovanhu ovadiinini vomouhamba womapata omulongo aIsrael ova li va fiwa po hautuka? Ahowe. Elia okwa li a deula Elisa oule womido. Opa li yo pe na “ovanamati vovaprofeti,” ovo va li va deulwa. (2 Eeh. 2:7) Kungaho, opa li pe na ovalumenhu vahapu ovadiinini tava kwafele mokuwilika oshiwana shaKalunga. Jehova ota twikile okuwanifa po elalakano laye, nota file oshisho ovalongeli vaye ovadiinini.

Moses (efano kolumosho) naElia (efano kolulyo), keshe umwe ta deula oo te mu pingene po (Tala okatendo 12)


13. Jehova okwe tu udanekela shike mOvaheberi 13:5b? (Tala yo efano.)

13 U na oihopaenenwa oyo momadiladilo, oto diladila kutya oshike tashi ka ningwa po, ngeenge omuvaekwa waxuuninwa okwa i meulu? Inatu pumbwa okulipula. Ombiibeli oye tu hololela oshili i li paunafangwa, oyo tai tu shilipaleke, ya ti: Jehova ita fiye po oshiwana shaye kombada yedu. (Lesha Ovaheberi 13:5b.) Ngaashi Moses naElia, okangudu kOvakriste ovavaekwa, oko taka kwatele komesho kunena, oke udite ko nghee sha fimana okudeula vamwe. Oule womido omilongo, ovamwatate ovo ve li Olutuwiliki ova kala tava deula ovalumenhu, ovo ve li eedi dimwe, va kwatele komesho. Pashihopaenenwa, ova unganeka eefikola dihapu dokudeula ovakulunhuongalo, ovapashukili ovaendi, oilyo yEekomitiye dOshitaimbelewa, ovapashukili koBetel nosho yo vamwe. Olutuwiliki ola kala tali deula ovakwafeli veekomitiye da yoolokafana dOlutuwiliki. Ovakwafeli ovo, paife otava wanifa po noudiinini oinakuwanifwa ihapu mehangano. Ove lilongekida filufilu okutwikila okulonga oilonga, opo va file oshisho eedi daKristus.

Olutuwiliki tali longo noudiinini li deule ovakwafeli valo nokuunganeka eefikola dokudeula ovakulunhuongalo, ovapashukili ovaendi, oilyo yOkomitiye yOshitaimbelewa, ovapashukili koBetel nosho yo ovatumwa mounyuni aushe (Tala okatendo 13)


14. Oshitwa sha fimana sheenghundafana edi oshilipi?

14 Oshitwa sha fimana sheenghundafana detu osheshi: Ngeenge ovavaekwa vaxuuninwa ova i meulu pexulilo loudjuu munene, oshiwana shaJehova kombada yedu otashi twikile oku mu longela noudiinini. Koshi yewiliko laJesus Kristus, oshiwana shaKalunga otashi twikile oku mu longela noudiinini. Otu shii kutya pefimbo opo, ongudu yoiwana, oyo Ombiibeli ya ifana Gog yaMagog, otai ka ponokela oshiwana shaKalunga. (Hes. 38:​18-20) Ashike eponokelo olo tali ka ningwa mefimbo lixupi itali ka pondola; itali ka imba oshiwana shaJehova shi mu longele. Jehova ote ke shi xupifa. Omuyapostoli Johannes okwa mona memoniko “ongudu inene” yeedi dimwe daKristus. Johannes okwa lombwelwa kutya “ongudu inene” oyo ‘oya dja moudjuu munene.’ (Eh. 7:​9, 14) Onghee otu na oushili kutya Jehova ote ke i xupifa.

15-16. Metwokumwe nEhololo 17:​14, oshike osho ovavaekwa vaKristus tava ka ninga poita yaArmagedon, nomolwashike osho tashi tu omukumo?

15 Natango, vamwe otashi dulika ve lipule kutya: ‘Ongahelipi shi na sha novavaekwa? Otava ka ninga shike, konima ngeenge ova i meulu?’ Ombiibeli oya nyamukula sha yukilila epulo olo. Oya holola kutya omapangelo ounyuni ou otaa ka “lwifa Odjona.” Ashike itaa ka pondola. Ombiibeli oya ti: “Odjona, . . otai ke di finda.” Olyelye te ke i kwafela? Ovelishe oya yandja enyamukulo. Ovovo va “ifanwa,” va ‘hoololwa novadiinini.’ (Lesha Ehololo 17:14.) Oolyelye ovo? Ovavaekwa ovanyumunwa. Onghee ngeenge ovavaekwa vaxuuninwa kombada yedu ova i meulu pexulilo loudjuu munene, oshinakuwanifwa shavo shotete oku ka lwa. Osho kashi fi tuu oshinakuwanifwa shididilikwedi! Ovakriste vamwe ovavaekwa ova li hava lwifa vamwe, ofimbo inava ninga Eendombwedi daJehova. Vamwe nokuli ova li ovakwaita. Ndele lwanima ova ninga Ovakriste vashili nove lihonga okukala ve na ombili novanhu vakwao. (Gal. 5:22; 2 Tes. 3:16) Ova efa po okuyambidida oita. Ashike konima ngeenge ova nyumunwa va ye meulu, otava ka longa pamwe naKristus nosho yo ovaengeli vaye ovayapuki, va ka lwe oita yaxuuninwa yokulwifa ovatondi vaKalunga.

16 Diladila kwaasho! Ovakriste ovavaekwa vamwe, ovo ve li kombada yedu, ove li ovanamido nokave na nokuli oukolele. Ndele eshi tava ka nyumuninwa omwenyo meulu, otava ka kala oishitwa yopamhepo ihai fi noi na eenghono, notava ka lwa pamwe nOhambakwaita yavo, Jesus Kristus. Konima eshi oita yaArmagedon ya luwa, otava ka longa pamwe naJesus va kwafele ovanhu va ye mewaneneno. Nopehe na omalimbililo, otava ka dula okukwafela ovamwaxe shihapu shi dulife pwaasho va li tava dulu okuninga, eshi va li ovanhu inava wanenena kombada yedu.

17. Otu shi shii ngahelipi kutya ovapiya vaKalunga aveshe otava ka kala meameno pefimbo loita yaArmagedon?

17 Mbela ou li umwe womeedi dimwe? Ngeenge osho, oshike wa pumbwa okuninga, eshi oita ididilikwedi yaArmagedon tai ka hovela? Ninga ngaha: Lineekela muJehova nokushikula ewiliko laye. Osho otashi dulika sha kwatela mo shike? Ombiibeli oya popya eendjovo tadi hekeleke, ya ti: “Liidilila monduda yoye, u ka hondame okafimbo kanini, fimbo oupyuhandu tau pitilile po.” (Jes. 26:​20, KB-13) Ovapiya vaKalunga aveshe ovadiinini, meulu nokombada yedu, otava ka kala meameno pefimbo olo. Ngaashi omuyapostoli Paulus, otwa tomhwa kutya kape na ‘omapangelo, oinima ei yopaife, ile oyo tai uya tai dulu oku tu tukula mohole yaKalunga.’ (Rom. 8:​38, 39) Dimbuluka alushe kutya: Jehova oku ku hole noke na efiku e ku fiye po!

NGEENGE OVAKRISTE OVAVAEKWA VAXUUNINWA OVA I MEULU,

  • oshike itashi ka ningwa po?

  • omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya elongelokalunga la koshoka itali ka nyatekwa?

  • omolwashike hatu dulu okukala nelineekelo kutya Jehova ota ka fila oshisho oshiwana shaye?

EIMBILO 8 Jehova oye eameno letu