1. Keda ka oven ko nebo sa o pomazanikija?

 E JEHOVASKERE sluge angleder pučena pe sine: „Keda ka ovel lendo ko nebo o posledno pomazaniko?“ Angleder mislinaja sine kaj otkeda ka završinel i vojna Armagedon, akate ki phuv ko raj šaj ka ačhoven nesave pomazanikija panda nesavo vreme amencar. Ama ki Stražarsko kula taro 15 juli 2013 berš, doznajngjem kaj sa o pomazanikija so ka oven panda ki phuv, ka oven lende ko nebo angleder te počminel o Armagedon (Mat. 24:31).

2. So šaj pučena pe nesave amendar hem so ka dikha ki akaja statija?

² Ama, nesave amendar šaj pučena pe: „So ka slučinel pe e Hristoseskere javere bakhrencar kola so verno ka služinen leske akate ki phuv džikote trajnela i bari nevolja?“ (Jovan 10:16; Mat. 24:21). Nesave šaj tane sekirime kaj nane te ovel koj te pomožinel lenge hem te vodinel len otkeda lengere mangle pomazime phralja hem phenja ka oven lende ko nebo. Te dikha duj bibliska izveštaija soske šaj nesave lendar mislinena agjaar. Palo adava, ka dikha nesave pričine soske na valjani te ova sekirime.

SO NANE TE SLUČINEL PE?

3-4. So šaj pučena pe nesave hem soske?

³ Nesave šaj pučena pe dali o javera bakhre ka čhinaven te služinen e Jehovaske, otkeda o pomazanikija taro Vodečko telo nane više te oven lencar te šaj te vodinen len. Ola šaj darana kaj ka slučinel pe adava adaleske so džanena nesave bibliska izveštaija kote so slučingja pe nešto slično. Te dikha duj primerija. O prvo tano bašo prvosvešteniko o Jodaj. Ov sine verno sluga e Devleske. Ov hem leskiri romni i Josaveta zaštitingje e Joase keda sine tikno hem pomožingje leske te ovel šukar hem verno cari. Sa džikote o Jodaj sine dživdo, o Joas služinela sine e Jehovaske hem kerela sine  adava soj ispravno. Ama kratko otkeda o Jodaj mulo, o Joas počmingja te kerel lošna bukja. Ov šungja e lošna knezon hem čhinavgja te služinel e Jehovaske (2. Let. 24:2, 15-19).

⁴ O sledno primer tano bašo hristijanja taro dujto veko. O posledno apostoli so mulo sine o Jovan. Sa džikote sine dživdo, ov pomožingja bute hristijanenge te ačhoven verna e Jehovaske (3. Jov. 4). Isto sar sa o javera verna apostolija e Isuseskere, o Jovan da dela pestar sine sa, te šaj te zaštitinel e sobranien taro otpadništvo kova so but širinela pe sine (1. Jov. 2:18; 2. Sol. 2:7). Ama palo leskoro meribe, but džene taro sobranija ule otpadnikija. Bašo samo nekobor decenie, o hristijansko sobranie celosno rumindilo ko duhovno pogled.

5. Keda čitinaja o duj bibliska izveštaija, savo zaklučok na valjani te ana?

⁵ Dali akala duj bibliska izveštaija sikavena kaj nešto slično ka slučinel pe e Hristoseskere javere bakhrencar keda o pomazanikija ka oven lende ko nebo? Dali ko adava vreme, o verna hristijanja soj ki phuv ka počminen te keren lošna bukja sar o Joas, ili ka oven otpadnikija sar so sine but hristijanja ko dujto veko tari a.e.? Adava nikogaš nane te slučinel pe! Šaj te ova sigurna kaj keda o pomazanikija ka oven lende ko nebo, o javera bakhre ponadari da ka služinen e Jehovaske ko ispravno način hem kaj ov ka prodolžinel te grižinel pe lenge. Soske šaj te ova sigurna ko akava?

O ČISTO OBOŽAVIBE NANE TE MELJARGJOVEL

6. Bašo kola trin vremija ka kera lafi?

⁶ Soske šaj te ova sigurna kaj o čisto obožavibe nane te meljargjovel čak ko phare vremija so ka aven? Adaleske so tari Biblija doznajnaja kaj amaro vreme but razlikujnela pe taro vreme keda živinena sine o purane Izraelcija hem keda živinena sine o hristijanja ko dujto veko. Adaleske, ajde podetalno te dikha o sledna trin vremija: 1) o vreme keda živinena sine o purane Izraelcija, 2) o vreme otkeda mule o apostolija hem 3) amaro vreme keda ka obnovinen pe sa o bukja (Apo. 3:21).

7. Soske o verna Izraelcija na obeshrabringje pe keda o carija hem o javera postapinena sine lošno?

⁷ O vreme taro purano Izrael. Kratko angleder te merel, o Mojsej vakergja e Izraelconge: „Džanava kaj palo mlo meribe ka rumingjoven, hem kaj ka ciden tumen taro drumo palo kova so vakergjum tumenge te džan“ (5. Moj. 31:29). Isto agjaar, o Mojsej predupredingja e Izraelcon kaj ako buninena pe protiv o Jehova, ka oven ingarde sar robija ki javer phuv (5. Moj. 28:35, 36). Dali akala lafija ispolningje pe? Oja! Vekoncar but carija kerena sine adava soj pogrešno anglo e Jehovaskere jakhja. Adalea kergje o narodo te cidel pe taro čačutno obožavibe. Adaleske, o Jehova kazningja ple lošno narodo hem čhinavgja te čhivel izraelsko caren te vladinen upri lende (Ezek. 21:25-27). Ama keda o verna Izraelcija dikhle kaj ispolningja pe adava so vakergja o Jehova, adava kergja len hrabra hem prodolžingje te služinen leske (Isa. 55:10, 11).

8. Valjani li te iznenadinel amen adava so o hristijanja taro dujto veko rumindile ko duhovno pogled? Objasnin.

⁸ O vreme otkeda o apostolija mule. Valjani li te iznenadinel amen adava so o hristijanja taro dujto veko rumindile ko duhovno pogled? Ni hari. O Isus prorokujngja kaj ka pojavinel pe baro otpadništvo (Mat. 7:21-23; 13:24-30, 36-43). O apostolija o Pavle, o Petar hem o Jovan potvrdingje kaj e Isuseskoro proroštvo počmingja više te ispolninel pe taro prvo veko tari a.e. (2. Sol. 2:3, 7; 2. Pet. 2:1-3, 17-19; 1. Jov.  2:18). Ko dujto veko, kratko otkeda mulo o posledno apostoli, o hristijanja so ule otpadnikija ule delo taro Baro Vavilon — i hovavni religija. Adava so vakergja o Isus ispolningja pe.

9. Ko so razlikujnela pe amaro vreme taro purano Izrael hem taro vreme keda živinena sine o hristijanja ko dujto veko?

⁹ O vreme keda ka obnovinen pe sa o bukja. Amaro vreme razlikujnela pe taro vreme e purane izraelcongoro hem taro vreme keda pojavingja pe o baro otpadništvo ko dujto veko tari a.e. Sar vikinela pe o vreme ko kova so amen živinaja? Obično vakeraja leske „o posledna dive“ taro akava lošno sveto (2. Tim. 3:1). Ama, i Biblija sikavela kaj ko isto vreme počmingja jekh považno periodi kova so ka trajnel poviše vreme. Akava periodi ka trajnel sa džikote o Mesijansko Carstvo na anela e manušen dži ko sovršenstvo hem na kerela i phuv raj. Akava vreme vikinela pe vreme keda ka obnovinen pe sa o bukja (Apo. 3:21). Ov počmingja ko 1914 berš. So sine tegani obnovimo? O Isus sine čhivdo te ovel Cari ko nebo. Znači, o Jehova palem čhivgja vladetele kova so ka pretstavinel le hem kova so ka ovel nasledniko e Davideskoro. Ama, na sine samo adava obnovimo. Kratko palo adava, o čačutno obožavibe da sine obnovimo (Isa. 2:2-4; Ezek. 11:17-20). Ama dali nekogaš palem ka meljargjovel?

10. a) Soj tano prorokujmo ki Biblija bašo čačutno obožavibe ko amaro vreme? (Isaija 54:17). b) Soske asavke proroštvija ohrabrinena amen?

¹⁰ Čitin Isaija 54:17. Razmislin bašo akava proroštvo: „Nisavo oružje soj kerdo protiv tute nane te uspejnel!“ Akala proročka lafija ispolninena pe avdive. O sledna utešna lafija isto agjaar ispolninena pe ko amaro vreme: „Sa tle čhave ka oven sikavde taro Jehova, hem baro mir ka ovel tle čhaven. Cvrsto ka ove temelimi ki pravednost... Nane te dara nikastar, hem ka ove dur taro bukja so daravena, soske nane te aven paše uzi tute“ (Isa. 54:13, 14). Čak ni o devel akale svetoskoro, o Satana, našti te čhinavel i buti so kerela e Jehovaskoro narodo te šaj te sikavel e javeren baši leste (2. Kor. 4:4). O čačutno obožavibe tano obnovimo hem nikogaš više nane te ovel meljardo. Ov ka postojnel ki celi večnost. Nisavo oružje soj kerdo protiv amende nane te uspejnel!

SO KA SLUČINEL PE?

11. So uverinela amen kaj o baro mnoštvo nane te ovel mukhlo korkori keda o pomazanikija ka džan ko nebo?

¹¹ So ka slučinel pe keda o pomazanikija  ka oven lende ko nebo? Ma bistre kaj o Isus tano amaro Pastiri. Ov tano o poglavari ko hristijansko sobranie. O Isus jasno vakergja: „Jekh tano tumaro Vodači, o Hristos“ (Mat. 23:10). O Isus amaro Cari ko nebo, sekogaš ka grižinel pe bašo ple čačutne sledbenikija. Adaleske so vodinela ple sledbenikon soj ki phuv nane len pričina te daran. Džangjola pe, na džanaja sekova detali bašo adava sar o Hristos ka vodinel e Jehovaskere narodo ko adava vreme. Adaleske, ajde te dikha nesave bibliska primerija kola so šaj te ohrabrinen amen.

12. a) Sar o Jehova grižingja pe ple narodoske otkeda mulo o Mojsej? b) Sar o Jehova grižingja pe ple narodoske otkeda o Ilija dobingja nevi zadača? (Dikh hem i slika.)

¹² O Mojsej mulo kratko angleder o Izraelcija te khuven ki Vetimi phuv. So slučingja pe e Devleskere narodoja? Dali o Jehova čhinavgja te pomožinel ple narodoske otkeda akava verno sluga mulo? Na! Sa džikote sine leske verna, o Jehova grižinela pe sine lenge. Angleder te merel o Mojsej, o Jehova vakergja leske te čhivel e Isus Navine sar vodači leskere narodoske. O Mojsej but berša obučinela sine e Isus Navine (2. Moj. 33:11; 5. Moj. 34:9). Osven adava, sine but javera sposobna murša kola so predvodinena sine. Sine poglavarija kola so valjani sine te grižinen pe milja manušenge, šele manušenge, pinda manušenge, pa čak deše manušenge (5. Moj. 1:15). O Devel but šukar grižingja pe ple narodoske. Nešto slično sine hem ko vreme e Ilijaske. Ov beršencar but trudinela pe sine te pomožinel e Izraelconge te obožavinen e Jehova ko ispravno način. Ama pokasno, o Jehova dengja le javer zadača — te služinel ko južno delo tari Juda (2. Car. 2:1; 2. Let. 21:12). Dali o verna sluge so živinena sine ko Izraelsko carstvo taro deš plemija sine mukhle korkori? Na! O Ilija beršencar obučinela sine e Elisee. Isto agjaar, athe sine „o proročka čhave“ kola so verojatno sine organizirime ko nesave vrste škole (2. Car. 2:7). Znači, sine but verna murša kola so pomožinena sine e Devleskere narodoske te dobinel vodstvo. O Jehova na čhinavgja te ispolninel pli namera hem te grižinel pe ple verna slugenge.

13. Ko so uverinena amen o lafija taro Evreija 13:5b? (Dikh hem i slika.)

¹³ Keda razmislinea bašo akala primerija, so mislinea, so ka slučinel pe keda o posledno da pomazaniko ka ovel lendo ko nebo? Nane više potreba te puča amen bašo adava. I Biblija otkrinela amenge jekh  ednostavno ohrabruvačko čačipe: O Jehova nikogaš nane te iranel dumo ple narodoske ki phuv. (Čitin Evreija 13:5b.) Isto sar o Mojsej hem o Ilija, i tikni grupa taro pomazanikija so predvodinela avdive haljovela kobor tano važno te obučinel e javeren. Beršencar više o phralja taro Vodečko telo obučinena muršen taro „javera bakhre“ te šaj te predvodinen. Na primer, organizirinena but škole, te šaj te obučinen starešinen, pokrainska nadglednikon, členija taro odborija e podružnicengoro, nadglednikon ko Betel hem javeren. Sekova členi taro Vodečko telo lično obučinela e pomošnikon taro različna odborija soj ko Vodečko telo. Ko momenti akala pomošnikija verno grižinena pe bašo but odgovornostija ki organizacija. Ola tane šukar spremime te šaj te prodolžinen te grižinen pe e Hristoseskere bakhrenge.

14. Koja tani i glavno misla tari akaja statija?

¹⁴ I glavno misla tari akaja statija tani kaj ko krajo tari bari nevolja keda o posledno da pomazaniko ka ovel lendo ko nebo, o Isus ponadari da ka vodinel e Jehovaskere narodo ki phuv hem ov ka prodolžinel verno te služinel e Jehovaske. Džanaja kaj ko adava vreme ka ova napadime taro Gog taro Magog, jekh koalicija taro sa o narodija koja so mrzinela amen (Ezek. 38:18-20). Ama adava napad kratko ka trajnel hem nane te ovel uspešno. Nane te čhinavel e Devleskere narodo te služinel e Jehovaske. O Devel sigurno ka spasinel ple narodo! Ki jekh vizija o apostol Jovan dikhlja jekh „baro mnoštvo“ taro e Hristoseskere javera bakhre. Leske sine vakerdo kaj adava „baro mnoštvo“ avela „tari bari nevolja“ (Otk. 7:9, 14). Znači, sigurna siem kaj o Jehova ka spasinel ple verna slugen!

15-16. Sprema Otkrovenie 17:14, so ka keren e Hristoseskere pomazime sledbenikija džikote trajnela i vojna Armagedon hem soske adava ohrabrinela amen?

¹⁵ Ama, so ka keren o pomazanikija otkeda ka džan ko nebo? I Biblija direktno dela odgovor ko akava pučibe. Oj otkrinela amenge kaj o vlade akale svetoskere ka borinen pe protiv o „Bakhro“. Ama, džangjola pe, ola ka našaven. Ponadari čitinaja: „O Bakhro ka  pobedinel len“. A koj ka pomožinel leske? Ki Biblija pišinela kaj adala ka oven okola soj „vikime“, „birime“ hem „verna“. (Čitin Otkrovenie 17:14.) Koj tane adala? O pomazanikija. Znači keda o posledno da pomazaniko ka ovel lendo ko nebo, ko krajo tari bari nevolja, jekh taro lengere prva zadače ka ovel te borinen pe. Kobor neobično zadača! Nesave pomazime hristijanja marena pe sine javere manušencar angleder te oven e Jehovaskere svedokija, nesave lendar čak sine hem vojnikija. Ama palo adava, ule čačutne hristijanja hem siklile te oven ko mir e javerencar (Gal. 5:22; 2. Sol. 3:16). Ola čhinavgje te poddržinen o vojne. Ama otkeda ka voskresninen te živinen ko nebo, ola ka borinen pe zaedno e Hristosea hem leskere sveta angelencar ki posledno vojna protiv e Devleskere dušmanja.

¹⁶ Razmislin so značinela adava. Džikote tane ki phuv, nesave pomazanikija tane but phure hem nane len više sile. Ama otkeda ka voskresninen te živinen ko nebo, ola ka oven mokjna hem besmrtna duhovna ličnostija hem ka ovel len zadača te borinen pe zaedno pumare Carea hem Vodačea, e Isus Hristosea. Otkeda ka završinel i vojna Armagedon, ola ka sorabotinen e Isusea te šaj te pomožinen e manušenge te oven sovršena. Sigurno, tegani taro nebo ola ka šaj te pomožinen pumare mangle phralenge hem phenjenge ki phuv but poviše, nego džikote sine ki phuv sar nesovršena manuša.

17. Kotar džanaja kaj sa e Devleskere sluge ka oven bezbedna ki vojna Armagedon?

¹⁷ Ako sian delo taro „javera bakhre“, so valjani tu te kere keda ka počminel i vojna Armagedon? Ednostavno buti, neka ovel tut doverba ko Jehova hem sledin leskoro vodstvo. So šaj te ovel vklučimo ko adava? Ki Biblija čitinaja akala utešna lafija: „Khuven ko tumare sobe kote so ka oven ko sigurno hem phanden o udara pali tumende, garaven tumen hari džikote nakhela i holi!“ (Isa. 26:20). Sa e Devleskere verna sluge hem ko nebo hem ki phuv, ka oven bezbedna ko adava vreme. Isto sar o apostol Pavle uverime siem kaj „ni o vlastija, ni adava soj akana, ni adava so ka avel... našti te odvojnel amen taro e Devleskoro mangipe“ (Rim. 8:38, 39). Ma bistre kaj o Jehova mangela tut hem nikogaš nane te iranel tuke plo dumo!