Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

ARTICLE TI MANDANGO NI 5

BIA 27 Fango amolenge ti Nzapa na gigi

“Mbi yeke girisa mo lâ oko pëpe”

“Mbi yeke girisa mo lâ oko pëpe”

“[Nzapa atene]: ‘Mbi yeke zia ande mo lâ oko pëpe nga mbi yeke girisa mo lâ oko pëpe.’”AHÉB. 13:5b.

KOTA TËNË TI ARTICLE NI

Article so ayeke sara si awakua ti Nzapa so ayeke na sese ahinga biani so lo yeke girisa ala lâ oko ape na ngoi so aChrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke na sese encore ape.

1. Lawa la aChrétien kue so a soro ala ti gue na yayu ayeke duti kâ?

 ÂNDÖ, awakua ti Jéhovah ayeke hunda terê ti ala: ‘Lawa la andangba Chrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke gue kâ?’ Lani e pensé so peut-être ambeni Chrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke ngbâ na yâ ti Paradis na ndö ti sese teti mbeni ngoi na peko ti bira ti Harmaguédon. Me Tour ti Ba Ndo ti lango 15 ti juillet 2013 afa so aChrétien kue so a soro ala ti gue na yayu ayeke duti ande na yayu kozo si bira ti Harmaguédon akomanse.—Mat. 24:31.

2. Hunda wa la apeut ti londo? Nyen la e yeke bâ na yâ ti article so?

2 Ye oko, mbeni hunda apeut ti londo: Nyen la ayeke si na “ambeni taba” ti Christ so ayeke sara na Jéhovah be-ta-zo na ndö ti sese na ngoi ti “kota ye ti vundu”? (Jean 10:16; Mat. 24:21). Laso, ambeni ita apeut ti pensé so ala yeke hinga ande ye ti sara ape wala zo ti fa lege na ala ayeke duti ande dä ape na peko ti so aita so a soro ala ti gue na yayu ague kâ awe. Zia e bâ ambaï use na yâ ti Bible so apeut ti sara si ala pensé tongaso. Na pekoni, e yeke bâ ndani so e bezoin ti gi bê ti e ape.

NYEN LA AYEKE SI ANDE APE?

3-4. Nyen la ambeni ita apeut ti gi bê ti ala na ndö ni? Ngbanga ti nyen?

3 Ambeni ita apeut ti pensé so ambeni taba ayeke zia ti sara na Jéhovah na ngoi so aita-koli so a soro ala ti gue na yayu so ayeke amembre ti Bebungbi ayeke dä encore ape ti fa lege na ala. Peut-être ambeni mbaï ti Bible la asara si ala pensé tongaso. Zia e bâ ambeni tapande ni use. Kozo tapande ni ayeke ti Kota prêtre Jéhoïada. Lo yeke lani mbeni wakua ti Nzapa so ayeke be-ta-zo. Lo na wali ti lo, Jéhoshabéath, abata lani Joas so ade kete nga ala aidé lo ti ga nzoni gbia so ayeke be-ta-zo. Joas ayeke voro lani Jéhovah nga lo sara anzoni ye na ngoi so Jéhoïada so ayeke mbakoro angbâ na fini. Me na peko ti kuâ ti Jéhoïada, Joas akomanse ti sara asioni ye. Lo mä lani asioni mokonzi nga lo zia ti sara na Jéhovah.—2 Chron. 24:​2, 15-19.

4 Use tapande ni ayeke ti aChrétien so ayeke lani na fini na peko ti ngu 100. Ndangba bazengele so angbâ na fini ayeke lani Jean. Lo mû lani maboko na gbâ ti aChrétien ti ngbâ be-ta-zo na Jéhovah (3 Jean 4). Legeoko tongana tanga ti abazengele ti Jésus, Jean asara lani ngangu ti bata acongrégation si afango ye ti mvene nga na asioni sarango ye abuba ni ape (1 Jean 2:18; bâ anote ti étude na ndö ti 2 aThes. 2:​7, na Français). Me na peko ti kuâ ti Jean, fango ye ti a-apostat amû ndo tongana wâ so ayeke gbi ndo. Ambeni ngu na pekoni, congrégation ti aChrétien abuba sioni.

5. Tënë ti nyen la a yeke nzoni e tene ape na ndö ti ambaï use so?

5 Eskê ambaï use ti Bible so afa so mara ti ye tongaso ayeke si ande na ambeni taba ti Christ na ngoi so aita so a soro ala ti gue na yayu ague kâ awe? Eskê na ngoi ni so, aChrétien so ayeke be-ta-zo so angbâ na sese ayeke komanse ti sara ye ague nde na aye so a fa na ala, tongana ti so Joas asara lani, wala ala yeke ga a-apostat, tongana ti gbâ ti aChrétien na peko ti kuâ ti abazengele? Kiringo tënë ni ayeke ên-ën. E peut ti hinga biani so na ngoi so aChrétien so a soro ala ti gue na yayu ague kâ awe, ambeni taba ayeke ngbâ ti voro Jéhovah na lege ni nga lo yeke ngbâ ti bâ lege ti ala. E peut ti hinga ni tongana nyen?

TÂ VORONGO NZAPA AYEKE BUBA ANDE APE

6. Angoi ota wa la e yeke sara tënë kete na ndö ni?

6 Ngbanga ti nyen la e peut ti hinga biani so tâ vorongo Nzapa ayeke buba ande ape, même na angoi ti ngangu so ayeke ga? Aye so e manda na yâ ti Bible na ndö ti ngoi so e yeke dä la asara si e hinga ni. Ngoi so e yeke dä ayeke tâ nde mingi na ngoi ti azo ti Israël nga na ngoi ti aChrétien so ayeke lani na fini na peko ti kuâ ti abazengele. Tongaso, zia e gi ti hinga ye nzoni na ndö ti angoi ota so: (1) ngoi ti azo ti Israël ti ândö, (2) ngoi so aga na peko ti kuâ ti abazengele nga (3) ngoi ti e, so ti tene “angoi ti kiringo na aye kue na place ni”.—Kus. 3:21.

7. Na ngoi ti azo ti Israël ti ândö, ngbanga ti nyen la azo so ayeke be-ta-zo adécouragé ape na ngoi so mara ni nga na agbia ni asoro ti sara asioni ye?

7 Ngoi ti azo ti Israël ti ândö. Ngoi kete kozo ti tene Moïse akui, lo tene na azo ti Israël, lo tene: “Mbi hinga so na peko ti kuâ ti mbi, ala yeke sara ye ti sioni na ala yeke zia lege so mbi fa na ala.” (Deut. 31:29). Moïse agboto nga lani mê ti azo ti Israël lo tene tongana ala sara kpengbango-li, a yeke gue na ala na kodro-wande (Deut. 28:​35, 36). Eskê atënë so aga lani tâ tënë? En. Na yâ ti angu ngbangbo mingi, gbâ ti agbia ti Israël asoro ti sara asioni ye, na ala gue na azo ti Nzapa yongoro. Ye so asara si Jéhovah apunir asioni zo ti Israël, nga lo mû lege na agbia ti ala ti komande na ndö ti ala encore ape (Ézéch. 21:​25-27). Me azo ti Israël so ayeke be-ta-zo asara ye na mbeto ape na ngoi so ala bâ so tënë ti Nzapa aga tâ tënë.—És. 55:​10, 11.

8. Eskê li ti e adoit ti kpe so congrégation ti akozo Chrétien abuba na peko ti kuâ ti abazengele? Fa ndani so mo tene tongaso.

8 Ngoi so aga na peko ti kuâ ti abazengele. Eskê li ti e adoit ti kpe so congrégation ti akozo Chrétien abuba na peko ti kuâ ti abazengele? Ên-ën. Jésus atene lani so fango ye ti a-apostat ayeke mû ndo mingi (Mat. 7:​21-23; 13:​24-30, 36-43). Bazengele Paul, Pierre nga na Jean atene lani so prophétie ti Jésus so akomanse ti ga tâ tënë na ngoi ti akozo Chrétien (2 aThes. 2:​3, 7; 2 Pi. 2:1; 1 Jean 2:18). Na peko ti kuâ ti abazengele, congrégation ti aChrétien abuba. Ngoi kete na peko ti kuâ ti ndangba bazengele, aChrétien so aga a-apostat aga mbage ti Babylone, Ngangu gbata, so ayeke abungbi ti vorongo nzapa ti wataka kue. Prophétie ti Jésus akomanse lani ti ga tâ tënë.

9. Tongana nyen la ngoi ti e ayeke nde na ngoi ti azo ti Israël ti ândö nga na ngoi so aga na peko ti kuâ ti abazengele?

9 Angoi ti kiringo na aye kue na place ni”. Ngoi ti e ayeke nde na ngoi ti azo ti Israël ti ândö nga na ngoi so afango ye ti a-apostat amû ndo mingi na peko ti kuâ ti abazengele. Iri ti ngoi ti e ayeke nyen? Mingi ni, e iri ngoi so e yeke dä “lâ ti nda ni” ti asioni ye ti ngoi so (2 Tim. 3:1). Me Bible afa so mbeni ngoi so ayeke kota mingi nga so ayo mingi akomanse na oko ngoi ni so. A yeke ngbâ ti gue juska Royaume so Messie ayeke Gbia ni asara si azo aga mbilimbili-kue nga asara si sese aga Paradis. A iri ngoi ni so “angoi ti kiringo na aye kue na place ni”. (Kus. 3:21). Ngoi ni so akomanse lani na ngu 1914. Nyen la a kiri na ni lani na place ni? Nzapa azia lani Jésus Gbia na yayu. Tongaso, mbeni hale ti Gbia David, so ayeke be-ta-zo, akiri akomande na iri ti Jéhovah. Me, komandema so ayeke gï oko ye so Jéhovah akiri na ni na place ni ape. Kete na pekoni, a kiri a komanse ti voro Jéhovah na lege ni tongana ti kozo (És. 2:​2-4; Ézéch. 11:​17-20). Eskê mbeni ye ayeke kiri ti buba ni encore?

10. (a) Bible atene nyen na ndö ti tâ vorongo Nzapa na ngoi ti e? (Ésaïe 54:17). (b) Aprophétie so adë bê ti e ngbanga ti nyen?

10 Diko Ésaïe 54:17. Gbu li na ndö ti prophétie so: Aye ti bira kue so a leke ti sara na bira na mo ayeke sara ye oko na mo pëpe.” Atënë ti Bible so angbâ ti ga tâ tënë laso. Tënë ti dengo bê so abâ nga ngoi ti e: “Jéhovah ayeke fa ye ande na amolenge ti mo kue, nga siriri ti amolenge ti mo ayeke duti ande mingi. Mo yeke kpengba na yâ ti sarango ye mbilimbili. . . . Mo yeke sara mbeto ti ye oko pëpe nga kota mbeto ayeke hon ndö ti mo pëpe, ndali ti so ye ti mungo mbeto na zo ayeke si nduru na mo pëpe.” (És. 54:​13, 14). Satan, “nzapa ti aye ti ngoi so”, ayeke même na ngangu ape ti kanga lege na ye so awakua ti Jéhovah ayeke sara ti fa ye na azo na ndö ti Jéhovah (2 aCor. 4:4). A kiri na tâ vorongo Nzapa na place ni awe, na a yeke buba encore ape. A yeke ngbâ ande lakue lakue. Aye ti bira kue so a leke ti sara na bira na e ayeke sara ye oko na e ape.

NYEN LA AYEKE SI ANDE?

11. Nyen la asara si e hinga biani so, na ngoi so aChrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke na sese encore ape, Nzapa ayeke girisa azo mingi mingi ape?

11 Nyen la ayeke si ande na peko ti so aChrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke na sese encore ape? Girisa ape so Jésus la ayeke Berger ti e. Lo la lo yeke mokonzi ti congrégation ti aChrétien. Jésus atene lani polele, atene: “Mokonzi ti ala ayeke gï oko, Christ.” (Mat. 23:10). Gbia ti e so ayeke komande ayeke sara lakue kua ti lo. So Christ la ayeke fa lege na e adisciple ti lo na ndö ti sese ge, e bezoin ti sara mbeto ti mbeni ye ape. Tâ tënë, e hinga pëpe anzene nzene ye kue na ndö ti fason so Christ ayeke fa lege na azo ti lo na ngoi ni so. Tongaso, zia e bâ ambeni tapande na yâ ti Bible so apeut ti dë bê ti e.

12. Jéhovah abâ lani lege ti azo ti lo tongana nyen (a) na peko ti kuâ ti Moïse? (b) na peko ti so Élie awara mbeni kua nde? (Bâ nga foto.)

12 Moïse akui lani kozo ti tene azo ti Israël alï na Sese ti zendo. Nyen la asi lani na awakua ti Nzapa na peko ti kuâ ti lo? Eskê Jéhovah azia lani ti aidé azo ti lo na peko ti kuâ ti koli be-ta-zo so? Ên-ën. Na ngoi kue so ala ngbâ be-ta-zo na Jéhovah, lo mû na ala aye so ala bezoin ni. Kozo na kuâ ti Moïse, Jéhovah atene na lo ti mû Josué ti fa lege na azo ni. Moïse afa lani ye na Josué teti angu mingi (Ex. 33:11; Deut. 34:9). Na ndö ni, gbâ ti akoli ayeke lani dä so apeut ti mû li ni, na tapande amokonzi so ayeke komande azo ahon saki oko, azo ahon ngbangbo oko, azo ahon bale-oku, nga même amokonzi so ayeke komande azo ahon bale-oko (Deut. 1:15). A bâ lani lege ti awakua ti Nzapa nzoni. Mbeni mara ti tapande ni ayeke ti Élie. Lo sara lani ngangu na yâ ti angu mingi ti aidé azo ti Israël ti voro Jéhovah. Me ambeni ngoi na pekoni, Jéhovah atokua lo na sud ti Juda ti sara kua kâ (2 aGbia 2:1; 2 Chron. 21:12). Eskê Jéhovah agirisa lani azo ti royaume ti amara bale-oko ti Israël so ayeke be-ta-zo? Ên-ën. Élie afa lani ye na Élisée teti angu mingi. A yeke wara nga lani “amolenge ti aprophète” so a fa ye na ala (2 aGbia 2:7). Tongaso, gbâ ti akoli so ayeke be-ta-zo ayeke lani dä ti fa lege na awakua ti Nzapa. Jéhovah angbâ lani ti sara ye so lo leke na bê ti lo ti sara, nga lo bâ lege ti awakua ti lo so ayeke be-ta-zo.

Moïse (foto so ayeke na mbage ti wali) nga na Élie (foto so ayeke na mbage ti koli) afa kua na zo so alingbi ti fa lege na awakua ti Nzapa na peko ti ala (Bâ paragraphe 12)


13. Nyen la Jéhovah amû zendo ni na e na aHébreu 13:5b? (Bâ nga foto.)

13 Tongana mo gbu li na ndö ti atapande so, mo pensé nyen la ayeke passé na ngoi so andangba Chrétien so a soro ala ti gue na yayu ague kâ? E bezoin ti gi bê ti e ape. Bible afa mbeni tâ tënë so akpengba ape so adë bê ti zo, atene: Jéhovah ayeke girisa lâ oko ape awakua ti lo so ayeke na sese. (Diko aHébreu 13:5b.) Legeoko tongana Moïse na Élie, kete wungo ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu so ayeke mû li ni laso ahinga so a yeke kota ye ti fa ye na azo. Teti angu mingi, aita ti Bebungbi ayeke fa ye na aita-koli so ayeke ti ambeni taba ti mû li ni. Na tapande, ala leke gbâ ti a-ekole ti fa ye na a-ancien, asurveillant so ayeke gue na ando nde nde, amembre ti aKomite ti filiale, asurveillant ti andokua na Béthel nga na ambeni ita nde. Amembre ti Bebungbi ayeke fa ye na aita so ayeke mû maboko na yâ ti akomite nde nde ti Bebungbi. Laso, aita so ayeke bâ lege ti kota kua so a mû na ala nzoni. A leke ala nzoni awe ti ngbâ ti bâ lege ti ataba ti Christ.

Aita ti Bebungbi asara ngangu ti fa lege na aita so ayeke mû maboko na ala nga ti leke a-ekole ti fa ye na a-ancien, asurveillant so ayeke gue na ando nde nde, amembre ti aKomite ti filiale, asurveillant ti andokua na Béthel nga na amissionnaire na yâ ti dunia kue (Bâ paragraphe 13)


14. Kota tënë ti yâ ti article so ayeke nyen?

14 Kota tënë ti yâ ti article so ayeke so: Na ngoi so andangba Chrétien so a soro ala ti gue na yayu ague kâ nduru na hunzingo ti kota ye ti vundu, awakua ti Jéhovah ayeke ngbâ ti voro lo be-ta-zo na sese ge. Grâce na fango lege ti Jésus Christ, awakua ti Nzapa ayeke ngbâ ti voro Lo. E hinga so na ngoi ni so, mbeni bungbi ti amara, so Bible airi ni Gog ti Magog, ayeke ga ti sara bira na awakua ti Nzapa (Ézéch. 38:​18-20). Me bira so, so ayeke ninga ape, ayeke kanga lege ape na awakua ti Jéhovah ti voro lo. Kite ayeke dä ape so lo yeke sö ala. Na yâ ti mbeni vision, bazengele Jean abâ “azo mingi mingi” so ayeke ti ambeni taba ti Christ. A tene na Jean so “azo mingi mingi” so asigi “na yâ ti kota ye ti vundu”. (Apoc. 7:​9, 14). Tongaso, e hinga biani so Jéhovah ayeke sö ala.

15-16. Ti gue oko na Apocalypse 17:​14, nyen la adisciple ti Christ so a soro ala ti gue na yayu ayeke sara na ngoi ti bira ti Harmaguédon? Ngbanga ti nyen la tënë so akpengba e?

15 Me, nyen la aChrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke sara na peko ti so ala si kâ? Bible akiri tënë na hunda so polele. A fa so agouvernement ti dunia so ayeke “tiri ande bira na Molenge ti taba ni”. Ala yeke sö ande benda ape. Bible atene: “Lo yeke sö benda na ndö ti ala.” Azo wa la ayeke aidé ande lo? Versê ni atene a yeke azo so “a iri ala,” so “a soro ala” na so “ayeke abe-ta-zo”. (Diko Apocalypse 17:14.) Azo ni so ayeke azo wa? A yeke azo so a soro ala ti gue na yayu so a zingo ala na kuâ. Tongaso, na ngoi so andangba Chrétien so a soro ala ti gue na yayu, so ayeke na sese, ague kâ nduru na hunzingo ti kota ye ti vundu, mbeni kozo kua so a yeke mû na ala ayeke ti tiri. Kua so a mû na ala so ahon gbungo li ti zo. Ambeni Chrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke azo so ayeke tiri lani kozo ti tene ala ga aTémoin ti Jéhovah. Ambeni ayeke même lani aturugu. Me na pekoni, ala ga atâ Chrétien na ala manda ti duti na siriri na azo (aGal. 5:22; 2 aThes. 3:16). Ala mû mbage na yâ ti abira encore ape. Me, na peko ti so ala gue na yayu, ala na Christ nga na a-ange ti lo so ayeke nzoni-kue ayeke sara ndangba bira na awato ti Nzapa.

16 Gbu li na ndö ti ye so: Ambeni Chrétien so a soro ala ti gue na yayu, so ayeke na sese, aga mbakoro awe, ala yeke même na ngangu ape. Me na ngoi so a zingo ala ti gue na yayu, ala yeke ga angangu créature ti yingo so ayeke kui ape, so a mû na ala kua ti tiri na terê ti Jésus Christ, Gbia so ayeke Ngangu zo ti bira. Na peko ti bira ti Harmaguédon, ala na Jésus ayeke aidé azo ti ga mbilimbili-kue. Kite ayeke dä ape so, na ngoi so ala yeke na yayu, ala yeke aidé ande mingi aita ti ala so ala ye ala mingi so ayeke na sese ahon ti so ala peut lani ti sara na ngoi so ala yeke mbilimbili-kue ape.

17. E hinga tongana nyen so Nzapa ayeke bata awakua ti lo kue na ngoi ti bira ti Harmaguédon?

17 Eskê mo yeke na popo ti ambeni taba? Tongana a yeke tongaso, nyen la mo doit ti sara na ngoi so bira ti Harmaguédon, so ayeke kota ye mingi, ayeke komanse? Ye so mo doit ti sara ayeke gï ti sara confiance na Jéhovah nga ti sara ye so lo fa. Mo peut ti sara ni tongana nyen? Bible adë bê ti e, atene: “Ala gue, ala lï na yâ ti achambre ti ala so ayeke na yâ ni kâ, ala kanga porte na peko ti ala. Ala honde terê ti ala teti mbeni kete ngoi juska kota ngonzo ti mbi adë si.” (És. 26:20). Na ngoi ni so, awakua ti Nzapa kue so ayeke be-ta-zo, atâa na yayu wala na sese, sioni ye ayeke si na ala ape. Legeoko tongana bazengele Paul, e hinga biani so atâa “agouvernement, wala aye so ayeke dä fadeso, wala aye so ayeke ga ande . . . alingbi ande ti kangbi e na ndoye ti Nzapa pëpe”. (aRom. 8:​38, 39). Girisa lâ oko ape so Jéhovah aye mo na lo yeke girisa mo lâ oko ape.

NA NGOI SO ANDANGBA CHRÉTIEN SO A SORO ALA TI GUE NA YAYU AGUE KÂ AWE,

  • nyen la ayeke si ape?

  • ngbanga ti nyen la e hinga biani so tâ vorongo Nzapa ayeke buba ape?

  • ngbanga ti nyen la e peut ti duti na confiance so Jéhovah ayeke bâ lege ti awakua ti lo?

BIA 8 Jéhovah ayeke ndo ti bata terê ti e