1-2. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìanya lé ewanɔ do Yehowa ci woxo ɖyi yi ŋkɔ lɔɔ?

 BU ENYƆ cɛ kpɔ: Mɛɖe ci èlɔn nu enyɔ vɔn ɖe so eo nu. Ènya mɔ ŋsu ekan vɔ mɛɖewo xɔ enyɔ lɔ ji se. Ci yí gbe nyina wuɔ, wotɔ ŋsu lɔ kakaka, yí amɛ sugbɔ buwo gbexɔɛ ji se. Lé awa nɔ eoɔ? Nɔ èsɔnɔ ɖe le ji nɔ amɛwo yí ao ŋkɔ nywi gbele veviɖe nɔ eoɔ, ŋsu lɔ ci wokan do nu eo adɔ àse vevi sugbɔ, kabi?—Elo. 22:1.

² Enu cɛ han ci yí ajɔ dru atɛnŋ akpedo mì nu mìamɔŋje lé enu wa do nɔ Yehowa hwenu yí woxoɖyi yi ŋkɔ. Ðeka le gbɔngbɔn mɛ vi yitɔwo mɛ kan ŋsu do nu ni le nyɔnu ŋkɔtɔ Ɛva gbɔ, éxɔ ŋsu lɔ ji se. Ŋsukankan lɔ dɔ yí Adamu koɖo Ɛva fɔn gu do Yehowa ji. Enu ci yí to so mɛ yí nyi mɔ agbetɔwo pleŋ trɔ nuvɔnmɛwo yí kunɔ. (Gɔnm. 3:​1-6; Rɔm 5:12) Ŋsu ŋkɔtɔ ci Satana kan le Edɛni kpa lɔ mɛ yí dɔ yí cukaɖa ciwo mìkpɔkpɔ le xexe lɔ mɛ shigbe eku, ahwa koɖo funkpekpewo nɛ li gbɛ. Ŋsukankan lɔ koɖo ŋciwo edɔn va na yí Yehowa se vevi a? Wogbenunɔ go. Vɔ Yehowa dele dɔmɛzi ji yí lé amɛ do xomɛ o. Ewaɖeɔ, ékpɔtɔ nyi ‘jijɔ Mawu.’—1 Tim. 1:​11, NWT.

3. Emɔ ci yí hun nɔ mìɔ?

³ Emɔ hun nɔ mì yí mìadasɛ mɔ ŋsu yí Satana kan do nu nɔ Yehowa. Mìadasɛ yi nɔ mìwa do ese cɛ ji: “Míkanfu Yehowa ŋkɔ.” (Eha. 113:​1, NWT.) Mìwanɔ cɛ nɔ mìxonɔ nuxu nɔ mɛbuwo so enunywi ciwo Yehowa wa nu. Àlɔn  awɛa? Mìaxo nuxu so enu amɛtɔn ciwo yí acucu mì yí mìakannɔfu Yehowa koɖo mìwo ji pleŋ.

MÌDONƆ JIJƆ NƆ YEHOWA NƆ MÌKANFUKƆ YI ŊKƆ

4. Nyi yí taɖo ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ mìkanfuikɔɔ? Ðe mɛ. (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁴ Mìdonɔ jijɔ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ nɔ mìkanfukɔ yi ŋkɔ. (Eha. 119:108) Ecɛ dasɛ mɔ Mawu ŋsɛnwopleŋtɔ lɔ le shigbe agbetɔ nuvɔnmɛwo nɛ yí eʒan mɔ woado ŋsɛn yi alo kanfui gbɔxwe avoŋ le yiɖeki mɛa? Oo. Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka. Nyɔnuvihwɛ ɖeka kpla ashi kɔ nɔ dalɔ yí nu ni mɔ, “Eo yí nyi vida ci yí nyɔ wu le xexe lɔ pleŋ mɛ!” Ejɔ ji nɔ vida lɔ sugbɔ yí eko nukui. Nyi yí taɖoɔ? Mìatɛnŋ amɔ yinyi ŋsu ci yí gbɔjɔ yí eʒan mɔ eviɛ akanfui gbɔxwe avoŋ le yiɖeki mɛa? Oo. Vɔ lɔnlɔn ci eɖo nɔ eviɛ nyɔnuvi yí dɔ yí ekpɔnɔ jijɔ nɔ eviɛ dasɛ lɔnlɔn koɖo enujeŋnɔamɛ ni. Vida lɔ nya mɔ nɔ yɛvashin ɔ, yɛanyi mɛ ci yí kpɔnɔ jijɔ ɖo élɔnnɔ amɛ yí enu gbe jenɔŋ ni. Ahanke ejɔnɔ ji nɔ Yehowa ci yí nyi mìwo Da gangan lɔ nɔ mìkanfuikɔ nɛ.

5. Nɔ mìkanfukɔ Mawu ŋkɔ ɖe, ŋsu ci yí mìgbegbeɛɔ?

⁵ Nɔ mìkannɔfu mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛɔ, anyi mìgbegbeɛ ŋsu bu ci Satana kan do nu nɔ mì. Satana mɔ agbetɔ ɖekpokpui datɛnŋ anɔ gbeji nɔ Mawu yí ahwlɛn ta nɔ yi ŋkɔ o. Émɔ mɛɖe dakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawu nɔ éle tetekpɔ mɛ o. Énu mɔ mì pleŋ ami Mawu sɛnsɛn nɔ mìkpɔ mɔ yɛado mì ji sɔwu. (Job 1:​9-11; 2:4) Vɔ egbejinɔtɔ Job dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ. Eo can àkpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Mawua? Mìwo ɖekaɖeka atɛnŋ aɖui mɔ mìahwlɛn ta nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ ŋkɔ yí agbedo jijɔ ni nɔ mìsinsin ɛ le egbejinɔnɔ mɛ. (Elo. 27:11) Jijɔ ŋtɔteŋ anyi nɔ mì nɔ mìwɛ ahan.

6. Lé mìatɛnŋ awa Efyɔ Davidi koɖo Levitɔwo tɔ han doɔ? (Nexemi 9:5)

⁶ Lɔnlɔn ci yí Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo ɖo ni dɔ yí wokannɔfu yi ŋkɔ koɖo wowo ji pleŋ. Efyɔ Davidi ŋwlɛ mɔ: “Ŋji mɔ nakanfu Yehowa; anyi ŋcinuwo pleŋ le kanfu yi ŋkɔ kɔkɔɛ lɔ.” (Eha. 103:​1, NWT) Davidi mɔŋje mɛ mɔ woakanfu Yehowa ŋkɔ yí nyi kpɔ mɔ woakanfu Yehowa ŋtɔ. Yehowa ŋkɔ hɛnnɔ susu yi mɛ ciŋmɛ enyi, nɔnɔmɛ nywi ciwo yí le shi koɖo enu nyakpɔkpɔ ciwo ewawo ji. Davidi jinɔ mɔ yeakpɔnɔ ye daye ŋkɔ lɔ do enu mɛmi ji yí agbekannɔfui. Éji mɔ “ye ŋcinuwo pleŋ” le kanfui ci gɔnmɛ yí  nyi mɔ koɖo yi ji pleŋ. Ahanke Levitɔwo can xɔ ŋkɔ le Yehowa kanfukanfu mɛ nɛ. Wosɔ wowoɖekiwo hwe yí lɔn do ji mɔ yewo nyɔgbewo datɛnŋ kanfu Yehowa ŋkɔ kɔkɔɛ lɔ shigbe lé eje do ɛnɛ gbeɖe o. (Hlɛn Nexemi 9:5.) Kankandojitɔɔ, nɔ wosɔ amɛɖeki hwe yí kanfu Yehowa so ji mɛɔ, édonɔ jijɔ nɔ yi ji sugbɔ.

7. Lé mìatɛnŋ akanfu Yehowa le mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ koɖo le gbeshiagbe gbenɔnɔ mìwotɔ mɛ doɔ?

⁷ Egbɛɔ, mìatɛnŋ ado jijɔ nɔ Yehowa nɔ mìsɔ enujeŋnɔamɛ koɖo lɔnlɔn yí sɔ xonɔ nuxu so nu nɔ mɛbuwo. Nɔ mìɖekɔ kunuɔ, mìwo tajinu yí nyi mɔ mìakpedo mɛbuwo nu yí woate gogo Yehowa yí wowo can akpɔɛ mɔ Mawu nyi eda ci yí lɔn mì. (Ʒaki. 4:8) Ejɔnɔ ji nɔ mì nɔ mìdadasɛ nɔ mɛbuwo lé Bibla dre Yehowa do, lé edasɛ yi lɔnlɔn, jɔjɔɛnyinyi, nunya, ŋsɛn koɖo nɔnɔmɛ dojijɔnɔamɛ bu ciwo yí eɖo. Mìgbekannɔfu Yehowa yí donɔ jijɔ ni nɔ mìwanɔ ci ji mìkpe yí srannɔ yi nɔnɔmɛwo. (Efe. 5:1) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìdaca ka koɖo xexe vwin cɛ o. Amɛwo tɛnŋ do jeshi mɔ mìto akpo yí akpakpaca wo. (Mat. 5:​14-16) Ci mìdonɔ go koɖo wo ŋkeŋkeɔ, mìtɛnŋ sun ji yí dre ŋci yí taɖo mìwanɔ nu ahan nɔ wo. Ecɛ dɔ yí ejinywitɔwo vatenɔ gogo mìwo Mawu. Nɔ mìwanɔ ŋcɛwo yí sɔ kannɔ fu Yehowaɔ, mìana yí eji ajɔɛ sugbɔ.—1 Tim. 2:​3, 4.

MÌDONƆ JIJƆ NƆ YESU NƆ MÌKANFUKƆ YEHOWAH ŊKƆ

8. Nyi yí taɖo Yesu nyi kpɔwɛ adodwitɔ le Yehowa ŋkɔ kanfukanfu mɛɔ?

⁸ Mɛɖe dele jeŋkwi mɛ alo le nyigban ji yí jeshi Yehowa ɖɛ nywiɖe shigbe Yesu nɛ o. (Mat. 11:27) Yesu lɔn dalɔ yí gbenyi amɛ ŋkɔtɔ ci yí kanfu Yehowa ŋkɔ. (Ʒan 14:31) Le egbedodoɖa ci ewa nɔ Dalɔ le ezan ci yí doŋkɔ nɔ yi ku mɛɔ, édre enuvevitɔ ci ewa le kunuɖeɖedɔ ci ewa le nyigban ji mɛ. Énu mɔ: “Ŋna wojeshi ao ŋkɔ.” (Ʒan 17:​26, NWT) Lé Yesu wɛ doɔ?

9. Lé Yesu zan labalu ɖeka yí sɔ dre mɛ ciŋmɛ Dalɔ nyi yí yi mɛ kɔ gbawlɛ doɔ?

⁹ Yesu denu nɔ amɛwo kpoŋ mɔ Mawu ŋkɔ nyi Yehowa o, éwa nu wu ahan. Ʒuifu ciwo Yesu kplakpla nu hwenɔnu jeshi Mawu ŋkɔ ɖɛ vɔ. Vɔ Yesu nɔ ŋkɔ “yí [dasɛ] amɛ ci yí” Mawu nyi. (Ʒan 1:​17, 18, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Le kpɔwɛ mɛ, Ebre nuŋwlɛŋwlɛwo dasɛ mɔ Yehowa nyi ŋshishikunɔamɛtɔ yí gbesenɔ vevi do amɛ nu. (Hun. 34:​5-7) Yesu zan evi bubu koɖo dalɔ labalu lɔ keŋ yí sɔ ɖe nyɔnɔnwi cɛ mɛ gbawlɛ. Ci vida lɔ kpɔ eviɛ ci yí trɔ ji mɛ gbɔgbɔ “gayimɛ de kpɔ yí ɖo gbɔ ɔ,” élɔ ju yi gbɔ yí kpla ashi kɔ ni yí sɔ enu ki koɖo xomɛ. Nɔ mìhlɛn nu so lé vida ŋtɔ́ wa nu do nuɔ, ana mìamɔŋje lé Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ amɛ yí gbesenɔ vevi do amɛ nu nywiɖe do. (Luiki 15:​11-32) Yesu kpedo mɛbuwo nu yí womɔŋje mɛ ciŋmɛ teŋ yí Yehowa nyi.

10. (a) Lé mìwɛ yí nya mɔ Yesu zan Edalɔ ŋkɔ lɔ yí gbeji mɔ mɛbuwo le zin hɛnnɛɔ? (Maki 5:19) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.) (b) Nyi Yesu ji mɔ mìwo le wa gbɛɔ?

¹⁰ Yesu gbeji mɔ mɛbuwo azan ye daye ŋkɔ lɔa? Ɛɛ. Sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ ɖewo ciwo yí ni le hwenɔnu xɔɛ se mɔ amɛmabu enyi nɔ woyɔ Mawu ŋkɔ, vɔ Yesu deɖe mɔ gbeɖe yí kɔnu ciwo yí desɔgbe koɖo enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo dɔ yí emi bubu dodo Edalɔ ŋkɔ nu o. Kpɔ hwenu yí enya gbɔngbɔnvɔn ti le ŋsu ɖeka mɛ le Ʒerazeni ju mɛ. Amɛwo tɔ vɔnvɔn yí ɖe kuku nɔ Yesu mɔ yi lé so eyi degbenɔ ju lɔ mɛ o. (Maki 5:​16, 17) Éle ahan gan,  Yesu ji mɔ amɛwo le jeshi Yehowa ŋkɔ ɖɛ le nɔ. Eyi taɖo yí enu nɔ ŋsu ci yí eda dɔ nɔ mɔ yi le nu ŋci Yehowa wa ni nɔ amɛwo, de ci yí Yesu wa ni o. (Hlɛn Maki 5:19.) a Ŋci Yesu jijiɛ egbɛ can nɛ. Éji mɔ amɛwo le jeshi ye daye ŋkɔ le xexe lɔ pleŋ mɛ! (Mat. 24:14; 28:​19, 20) Nɔ mìwa mìwo kpaxweɔ, anyi mìdodoɔ jijɔ nɔ mìwo Fyɔ Yesu.

11. Nyi Yesu kpla yi dokplɔtɔwo mɔ wole do gbe ɖaɖa soɔ, yí nyi yí taɖo ele veviɖeɔ? (Ezekiɛli 36:23)

¹¹ Yesu nya mɔ Yehowa dro enyi mɔ ye ŋkɔ anɔ kɔkɔɛɖe yí aklɔ eɖyixoamɛ nyɔ ciwo pleŋ wonu do yi ŋkɔ lɔ nu. Eyi dɔ taɖo mìwo Xwetɔ kpla yi dokplɔtɔwo mɔ wo le do gbe ɖaɖa mɔ: “Mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ, ao ŋkɔ le kɔ.” (Mat. 6:9) Yesu mɔŋje mɛ mɔ, enyɔ cɛ yí nyi enyɔ vevi ci yí kpanŋkɔ enuwawawo pleŋ. (Hlɛn Ezekiɛli 36:23.) Le enuwawa nya ŋɖɛ ciwo pleŋ yí le xexe gbɛ lɔ mɛɔ, mɛɖe dekɔ Yehowa ŋkɔ ŋci sɔwu Yesu o. Vɔ hwenu wolé Yesu ɖe, nuvɔn ci yi ketɔnɔwo do hwɛ yi mɔ yɛwaɔ? Womɔ yi debu Dalɔ o! Kankandojitɔɔ, Yesu akpɔɛ mɔ nuvɔn gangan enyi nɔ yewa afɛn zan ye Daye ŋkɔ kɔkɔɛ lɔ alo kan ŋsu do nu ni. Áwa ɖeka ni sugbɔ ci wododoɔ hwɛ gangan cɛ yi. Ecɛ tɛnŋ nyi susu vevi ɖeka ci dɔ yí Yesu le “gbazavi sese mɛ” le gaxoxo ciwo mɛ yí woli le.—Luiki 22:​41-44.

12. Lé Yesu kɔ Dalɔ ŋkɔ ŋci yí egbenyɔ nywiɖe sɔwu doɔ?

¹² Wozu Yesu yí kan ŋsu do nu ni, vɔ édo ji le efuntrenɔamɛ ɖekpokpui mɛ keŋ ana nɔ Dalɔ ŋkɔ anɔ mɛmiɖe. Énya mɔ nɔ yese to nu nɔ ye Daye le enuwo pleŋ mɛɔ, ŋɖekɛ deɖo awa ŋkpɛn nɔ ye o. (Ebre. 12:2) Énya hɛnnɛ mɔ Satana yí wawa nu koɖo ye tiin le hwenu sɛnŋ ŋtɔ́wo mɛ. (Luiki 22:​2-4; 23:​33, 34) Kankandojitɔɔ, Satana jijiɛ mɔ yeawɛ yí Yesu ami egbeji nɔnɔ nɔ Mawu. Vɔ dekpɛ ɖeeɖe o! Yesu dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ aditi yí Yehowa kpekpeɛdo Yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ gbeji le tetekpɔ sɛnŋsɛnŋwo mɛ!

13. Lé àtɛnŋ ado jijɔ nɔ ao Fyɔ ci yí le acɛkpakɔ doɔ?

¹³ Èji mɔ yeado jijɔ nɔ ao Fyɔ ci yí le acɛ  kpakɔa? Kpɔtɔ akanfukɔ Yehowa ŋkɔ yí akpedo mɛbuwo nu woanya mɛ ciŋmɛ mìwo Mawu lɔ nyi teŋ. Nɔ èwɛ ahan ɔ, anyi èkplɔkɔ Yesu fɔteshiwo do. (1 Piɛ. 2:21) Shigbe Yesu nɛɔ, èdodoɔ jijɔ nɔ Yehowa, yí gbedadasɛ nɔ Yi ketɔnɔ Satana mɔ, yinyi ŋsukantɔ ci yí deɖo ŋkpɛn o!

NƆ MÌKANFUKƆ YEHOWA ŊKƆƆ, ANYI MÌHWLƐNHWLƐN AGBE GAN NƆ AMƐWO

14-15. Nɔ mìkplakpla nu amɛwo so Yehowa nu ɖe, nunywi ciwo yí atɛnŋ ato so mɛɔ?

¹⁴ Nɔ mìkanfukɔ Yehowa ŋkɔɔ, anyi mìhwlɛnhwlɛn agbe gan nɔ amɛwo. Lé anyi ahan doɔ? Satana “cɔn nu [jimaxɔsetɔwo] ŋɖɛnyanya ji.” (2 Kor. 4:​4, Ezoɖuɖu Yoyu Wema.) Ecɛ dɔ yí wovatɔ kankando Satana ŋsukankan nyɔ cɛwo ji: Mawu deli o, Mawu jinjin le mì gbɔ yí desɔnɔ ɖe le ŋci jɔjɔ do agbetɔwo ji o, Mawu nyi xomɛvetɔ yí trenɔfun nɔ nuvwinwatɔwo sɔyi mavɔ. Wokannɔ ŋsu cɛwo keŋ asɔ xo ɖyi Yehowa ŋkɔ koɖo mɛ ciŋmɛ enyi nɔ amɛwo ŋgbeɖo edro mɔ yewoate gogui o. Vɔ nɔ mìɖekɔ kunuɔ, anyi mìxexeɛ mɔ nɔ Satana nɔ ŋgbeɖo tajinu yitɔ gbɔ o. Mìkplanɔ nyɔnɔnwi ci yí kuso Yehowa nu amɛwo, yi kannɔfu mìwo Mawu ŋkɔ kɔkɔɛ lɔ. Nyi yí to so mɛɔ?

¹⁵ Nyɔnɔnwi ciwo yí le Mawu nyɔ lɔ mɛ ɖo ŋsɛn sugbɔ. Nɔ mìkplakɔ nu amɛwo so Yehowa koɖo mɛ ciŋmɛ enyi teŋ nuɔ, mìatɔ enunywi ɖeka kpɔkpɔ. Lé Satana ŋsukankanwo gban ŋkuvi nɔ amɛwo do atɔ ɖeɖe kpɔtɔ yí woatɔ mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ kpɔkpɔ shigbe mìwo nɛ. Nɔ wokpɔ lé Yehowa ŋsɛn deɖo sɛnxu doɔ, ákpaca wo yí woatɔ bubui. (Ezai 40:26) Woatɔ kankando Mawu ji ɖo jɔjɔɛnyinyi yitɔ deɖo afɛn o. (2 Ese. 32:4) Woakpla nu sugbɔ so ŋununya gangan yitɔ nu. (Ezai 55:9; Rɔm. 11:33) Yí ci wovakplɛ mɔ Mawu ŋtɔ́ nyi lɔnlɔn ɔ, éfa akɔn nɔ wo. (1 Ʒan 4:8) Ci woteteɛ gogo Yehowaɔ, mɔkpɔkpɔ ci woɖo mɔ yewoavanɔ agbe tɛgbɛɛ yí anyi eviɛwo gbesɛnsɛnŋ doji. Bubu gangan enyi nɔ mì mɔ mìakpedo mɛbuwo nu woate gogo wowo Da! Nɔ mìwɛkɔ ahan ɔ, Yehowa akpɔ mì  mɔ mìnyi mɛ ciwo yí “wanɔ dɔ koɖo” ye.—1 Kor. 3:​5, 9.

16. Lé ewa nɔ mɛɖewo ci wovajeshi Mawu ŋkɔ ɖɛɔ? Nà kpɔwɛ ɖewo.

¹⁶ Le tɔtɔmɛɔ, mìtɛnŋ kpla amɛwo kpoŋ mɔ Mawu ŋkɔ yí nyi Yehowa. Ecɛ atɛnŋ atrɔ agbe nɔ ejinywitɔ ɖe sugbɔ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu jajɛ ci woyɔnɔ mɔ Aaliyah b shin le sɛnsɛn ci mɛ wodezannɔ Bibla le o. Ŋci wokplanɔ le sɛnsɛn yitɔ mɛ dejenɔ ji ni ahan o yí ekpɔɛ mɔ yedete gogo Mawu o. Vɔ enuwo vatrɔ ci etɔ enu kplakpla koɖo Yehowa Kunuɖetɔwo. Étɔ kpɔkpɔɛ mɔ Mawu nyi ye xlɔ. Ékpacɛ ci ekplɛ mɔ woɖe Mawu ŋkɔ so le Bibla sugbɔ mɛ keŋ yí sɔ bubu ŋkɔwo shigbe Axwetɔ nɛ sɔ ɖɔli wo. Hwenu evajeshi Yehowa ŋkɔ nyi hwenu vevi ɖeka le yi gbe mɛ. Énu mɔ: “Ŋkɔ le anyi xlɔ vevi shi!” Ele ci ekpɔɔ? Énu mɔ: “Ŋvakpɔ fafa sugbɔ le anyi ji mɛ yɛ. Ŋkpɔɛ mɔ ŋle veviɖe.” Ŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Steve nyi mizikixotɔ. Ényi Ʒuifu yí gbewanɔ nu shigbe Ʒuifuwo nɛ pɛpɛpɛ. Deji mɔ yeanɔ sɛnsɛn ɖe mɛ o, ɖo ékpɔɛ mɔ ayemɛnuwawa wugan wo. Vɔ ci enɔlɔ ku goduɔ, éxɔ gbe mɔ Yehowa Kunuɖetɔ ɖeka le vakpla Bibla koɖo ye. Ci evajeshi Mawu ŋkɔ ɖɛɔ, éwa dɔ do ji sugbɔ. Énu mɔ: “Ŋdejeshi Mawu ŋkɔ ɖɛ sa o.” Énu kpi mɔ: “Ŋkɔtɔ lɔ ke yí ŋmɔŋje mɛ mɔ Mawu li nyao yí ŋkpɔɛ mɔ Mawu nyi amɛ ŋtɔŋtɔ. Ŋnya mɔ ŋvaɖo xlɔ ɖeka ɖɛyɛ.”

17. Nyi yí taɖo èɖui mɔ yeakpɔtɔ akannɔfu Yehowa ŋkɔɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁷ Le kunuɖeɖe koɖo enukplakpladɔ aotɔ mɛ ɖe, èdanɔsɛ Yehowa ŋkɔ kɔkɔɛ lɔ nɔ amɛwoa? Èkpenɔdo wo nu nɔ woanya mɛ ciŋmɛ mìwo Mawu nyi teŋ a? Nɔ èwɛwɛ ahan ɔ, anyi èkanfukɔ Mawu ŋkɔ. Kpɔtɔ akankanfu Yehowa ŋkɔ kɔkɔɛ lɔ yí akpekpeɛdo amɛwo nu nɔ woanya mɛ ciŋmɛ enyi teŋ. Ecɛ ana yí ahwlɛn agbe gan nɔ amɛwo. Àkplɔ ao Fyɔ Yesu Kristo do. Yí gbesɔwu hunnɔwoɔ, àdo jijɔ nɔ Edao amɛlɔntɔ Yehowa. Mína mìakpɔtɔ “[akanfu yi] ŋkɔ keke a sɔyì mavɔmavɔ”!—Eha. 145:2.