1-2. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bia ne̱ni Yehova a sengino̱ ponda ba kwese̱no̱ dina lao mbindo e?

 KEKA te̱ dutea ná moto o to̱ndino̱ a kwali lambo la bobe te̱nge̱ne̱ wa. O bi ná nje a kwalino̱ ye nde mpoṅ, nde bato bō̱ ba dube̱ mo̱. Di buki me̱se̱ le nde ná, ban pe̱ ba botedi camane̱ mu mpoṅ, na bato bape̱pe̱ pe̱ ba dube̱ mo̱. Ne̱ni o me̱nde̱no̱ senga e? Yete̱na o mombwea bwam ba bato name̱ne̱ pe̱ na besengedi babu, ye̱ke̱i te̱ mu mpoṅ mu me̱nde̱ bwese̱ wa ndutu.—Min. 22:1.

² Yen eyembilan ye ná yongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a sengino̱ ponda ba kwese̱no̱ dina lao mbindo. Mun’ao ńa mudī mō̱ a langwedi Eva mut’a boso, mambo ma titi mbale̱ jombwea mo̱. Eva a dube̱ mu mpoṅ. Nik’e tute̱le̱ bayedi basu baboso o kwe̱me̱ Yehova. Bobe na kwedi ba timbi so̱ tombea bato be̱se̱. (Bbot. 3:1-6; Rom. 5:12) Mambo ma bobe me̱se̱ di me̱ne̱no̱ o wase ka kwedi, bila na take, ma po̱i nde ońola mpoṅ mena Satan a botedino̱ camane̱ o mōnda ma Ede̱n. Mo̱ mu mpoṅ na nje ye̱se̱ mu wanno̱ ba mabwese̱ Yehova ndutu e? Ye̱ke̱i te̱. Nde Yehova a si bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mao, a si ne̱nge̱ pe̱ to̱ eba. A bengi nde be̱ “Loba la bonam.”—1 Tim. 1:11.

3. Njik’edube di be̱nno̱ e?

³ Di be̱n edube ya jongwane̱ o lingea dina la Yehova tongwea na sengane̱ ben byanedi ná: “Sesa dina la Yehova.”  (Mye. 113:1) Di masesa dina la Yehova ke̱ di malangwea bane̱ mbale̱ jombwea mo̱. Mo̱ o me̱nde̱ so̱ bola nika e? Jombweye njo̱m a bwam ilalo i me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o sesa dina la Loba lasu na mulema mwe̱se̱.

DI MABWESE̱ YEHOVA MUŃE̱NGE̱ KE̱ DI MASESA DINA LAO

4. Ońola nje Yehova a mabwano̱ muńe̱nge̱ ke̱ di masesa mo̱ e? Bolane̱ eyembilan. (Ombwa pe̱ duta.)

⁴ Di mabwese̱ Sango asu ńe o mo̱ń muńe̱nge̱ ke̱ di masesa dina lao. (Mye. 119:108) Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná Loba la ngum e nde ka bato ba benama bena ba be̱n ńo̱ngi ná bane̱ ba sese babo̱ ná ba be̱ mbaki e? Ke̱m. Jombwe yen eyembilan. Son a mun’a muto e mańa mīla, e kasa sango, na mo̱ e kwala ná: “Wa nde we papa ńe bwam buka be̱se̱ o wase!” Sango ao a mańamwe̱le̱ lo̱, e pe̱ muńe̱nge̱ jita. Ońola nje e? Mo̱ je ná di kwala ná e nde moto nu be̱n ńo̱ngi ná mun’ao a sese mo̱ ná a be̱ mbaki e? Ke̱m. Ye nde ońolana a to̱ndi mun’ao, e pe̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná nun a malee̱le̱ mo̱ ndolo na masoma. A bi ná be bede̱mo be me̱nde̱ jongwane̱ mun’ao o be̱ bonam o longe̱. Ońola milemlem ma njo̱m nde Sango asu Yehova eno̱ muńe̱nge̱ ke̱ di masesa mo̱.

5. Di masesa te̱ dina la Loba, njika mpoṅ di masambwe̱le̱no̱ e?

⁵ Di masesa te̱ Sango asu ńe o mo̱ń, di mongwane̱ o lee̱ ná lambo dipe̱pe̱ Satan a to̱pino̱ jombwea mō̱ ńasu te̱ le nde mpoṅ. Bupisane̱ mo̱, mot’a benama to̱ mō̱ a si me̱nde̱ be̱ Loba jemea yete̱na a kekisabe̱. A kwali ná biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ to̱bo̱ Loba yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná nika ńe ná e wanea biso̱ tombwane̱. (Hiob 1:9-11; 2:4) Nde Hiob a ta Loba jemea, a lee̱le̱ pe̱ ná Satan e nde ńalobango. Mo̱ wa pe̱ o me̱nde̱ be̱ Loba jemea e? Mō̱ ńasu te̱ e ná a lingea dina la Sango asu, a bwese̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱, yete̱na a mabolea mo̱ na jemea. (Min. 27:11) Nika ńe nde edube ende̱ne̱.

6. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ kiṅe̱ David na Bonalevi e? (Nehemia 9:5)

⁶ Ndolo ońola Loba e matute̱le̱ bato ba jemea o sesa dina lao na mulema mwe̱se̱. Kiṅe̱ David a tili ná: “Sesa Yehova, a mudī mam, me̱se̱ me oteten am ma sese dina lao la bosangi!” (Mye. 103:1) David a ta a bia ná di masesa te̱ dina la Yehova, ke̱ je nde sesa Yehova mo̱me̱ne̱. Di sengi te̱ dina la Yehova, di mo̱nge̱le̱ nde pat’a moto eno̱, bede̱mo bao ba bwam be̱se̱ na mambo a mabolano̱. Ońola David, dina la Sango ao di ta bosangi, a ta pe̱ a pula sesa mo̱. A ta a pula ná ‘me̱se̱ me  oteten ao’ ma sese mo̱, nika ńe nde ná a ta a pula sesa mo̱ na mulema mao mwe̱se̱. Bonalevi pe̱ ba sesi Yehova. Bembi na sibise̱ la ńolo le̱se̱ ná byala babu ba besesedi be̱se̱ be si dongame̱n o sesa dina la bosangi la Yehova. (Langa Nehemia 9:5.) Esibe̱ penda, Yehova a bo muńe̱nge̱ o senga ban ba masesa dina lao na mulema mwe̱se̱, na sibise̱ la ńolo pe̱.

7. Ne̱ni jeno̱ ná di sesa Yehova ke̱ je o dikalo, na o longe̱ lasu la buńa te̱ e?

⁷ We̱nge̱, je ná di bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ ke̱ di makwala mambo ma malee̱ nate̱na o njika dikala di matimbise̱le̱no̱ mo̱ masoma, di to̱ndino̱ pe̱ mo̱. Ńo̱ng’asu ke̱ je o dikalo ńe nde ná jongwane̱ bato o sisea be̱be̱ na Yehova, na je̱ne̱ mo̱ ka Sango abu ńa ndolo, kapo̱ ka biso̱. (Yak. 4:8) Je muńe̱nge̱ o lee̱ bato nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea ne̱ni Yehova eno̱, ndol’ao, te̱me̱ lao la sim, dibie̱ lao, ngiń’ao na bene̱ bede̱mo bao ba bwam. Di masesa pe̱ Yehova di bwese̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱ ke̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o jembilane̱ mo̱. (Efe. 5:1) Di boli te̱ nika, bape̱pe̱ be ná ba maka ná je diwengisan na bato ba nin was’a bobe. Be pe̱ ná ba pula bia ońola nje. (Mat. 5:14-16) O mulatako masu ma buńa te̱ na babo̱, je ná di tele̱ye̱ babo̱ ońola nje di be̱nno̱ bedangwedi bō̱ te̱nge̱. Nika ńe ná e bola bamilema mi sibi ńo̱ng’a sisea be̱be̱ na Loba lasu. Di masesa te̱ Yehova o yi mbadi, di mabwese̱ mulema mao muńe̱nge̱.—1 Tim. 2:3, 4.

DI MABWESE̱ YESU MUŃE̱NGE̱ KE̱ DI MASESA DINA LA YEHOVA

8. O njika mbadi Yesu a sesino̱ dina la Yehova buka bato be̱se̱ e?

⁸ Oteten a bewekedi be̱se̱ be o mo̱ń na o wase, to̱ moto a si bi Tete̱ buka Muna. (Mat. 11:27) Yesu a to̱ndi Sango ao, a sesi pe̱ dina la Yehova buka bato be̱se̱. (Yohane 14:31) Ke̱ e o kane̱ Sango ao o bulu bo se̱le̱ na kwed’ao, a tele̱ye̱ lambo le mweńa buka me̱se̱ a bolino̱ o ebol’ao ya dikalo o wase, mo̱ ná: “Na bīse̱ babo̱ dina lo̱ngo̱.” (Yohane 17:26) Nje a tano̱ a pula kwala e?

9. Ne̱ni Yesu a bolane̱no̱ munia mō̱ o lee̱ ná bwē ne̱ni Sango ao eno̱ e?

⁹ Yesu a si langwedi bato buka te̱ ná dina la Loba ná Yehova. Bonayuda bena a tano̱ a te̱ye̱ dikalo ba ta ba mábia dina la Loba. Nde Yesu nde a ta ‘mpo̱m ma Muna mu bīse̱ mo̱.’ (Yohane 1:17, 18) K’eyembilan, betiledi ba Bonahebe̱r be malee̱ ná Yehova e m’bwaṅ o ndedi. (Bbu. 34:5-7) Yesu a bonde̱ ni mbale̱ o mbadi ni si ta ni máje̱ne̱ne̱ ponda a langono̱ munia ma muna nu pimbedi na sango ao. Di langi te̱ ná ponda nu sango e̱nno̱ mun’ao ńena ńate̱le̱ “ke̱ a dia etum wone̱,” a ńī mīla, a sokane̱ mo̱, a lakise̱ pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱, di me̱ne̱ ná bwē ná Yehova e m’bwaṅ o ndedi. (Lukas 15:11-32) Yesu a lee̱ ná bwē ne̱ni Sango ao eno̱ na mbale̱.

10. (a)  Ne̱ni di bino̱ ná Yesu a bolane̱ dina la Sango ao na ná a ta pe̱ a pula ná bape̱pe̱ ba bolane̱ mo̱ e? (Marko 5:19) (Ombwa pe̱ duta.) (b) Nje Yesu a mapulano̱ ná di bole we̱nge̱ e?

¹⁰ Mo̱ Yesu a ta pe̱ a pula ná bane̱ ba bolane̱ dina la Sango ao e? E. O ni ponda, badiedi ba bebasi bō̱ ba ta ba dube̱ ná e si te̱nge̱n o tuba dina la Loba ebanja le bosangi jita; nde Yesu a s’ese̱le̱ tomtom ná ninka belēdi be si se̱medi o betiledi beke mo̱ o bola dina la Sango ao edube. Nika ńe̱ne̱ne̱ ponda a bo̱lise̱no̱ mot’a midī ma bobe ńa Gerasa. Bato ba bo bo̱ngo̱ na babo̱ ba so̱so̱me̱ye̱ Yesu ná ale, a si we̱li so̱ ja o mu mundi. (Marko 5:16, 17) Nde Yesu a ta a pula ná dina la Yehova di biane̱ o mu mundi. A lom so̱ nu moto a bo̱lise̱no̱ ná a langweye bato, seto̱ nje mo̱ Yesu a bolino̱, nde nje Yehova a bolino̱ ońol’ao. (Langa Marko  5:19.) a Mulemlem pe̱ we̱nge̱, a mapula ná di bole ná dina la Sango ao di biane̱ o wase ńe̱se̱! (Mat. 24:14; 28:19, 20) Ponda te̱ di mabolano̱ nika, di mabwese̱ Kiṅ’asu Yesu muńe̱nge̱.

11. Ne̱ni Yesu a lee̱no̱ bokwedi bao ná ba kane̱ e, ońola nje pe̱ nika ńeno̱ mweńa e? (Hesekiel 36:23)

¹¹ Yesu a ta a bia ná mwano ma Yehova mwe nde ná a sangise̱ dina lao na mbindo ńe̱se̱. Ońola nika nde Sango asu a lee̱no̱ bokwedi bao o kane̱ ná: “A Tete̱ ńasu ńe o mo̱ń. Dina lo̱ngo̱ di dubabe̱ [sangisabe̱, nwt-F].” (Mat. 6:9) Yesu a ta a bia ná nika nde ńe to̱ti le mweńa buka me̱se̱, lena di mombweye̱ bewekedi be̱se̱. (Langa Hesekiel 36:23.) Ewekedi to̱ ewo̱, e be̱ o mo̱ń to̱ o wase, e si boli ebolo o sangise̱ dina la Yehova ka nje te̱ Yesu a bolino̱. Nde ponda Yesu a damabe̱le̱no̱, basingedi bao ba num nde mo̱ njo̱m ná a to̱pi dibena lingise̱ Loba! Ye̱ke̱i te̱ Yesu a ta a bia ná loa dina la bosangi la Sango ao nde le bobe bwe bonde̱ne̱ buka mye̱se̱. Nik’e ta so̱ e takise̱ mo̱ jita ná mo̱ nde a numabe̱ ni njo̱m. Yen ebe ońola nika nde Yesu a tano̱ “o ewe̱nj’a kwedi” hawa to̱ ininga obiana ba madamea mo̱.—Lukas 22:41-44.

12. Ne̱ni Yesu a sangise̱no̱ dina la Sango ao o mbadi ni buki ye̱se̱ e?

¹² Ná a sangise̱ dina la Sango ao, Yesu emedi mitakisan, malou, na mambo ma mpoṅ ma kwalabe̱ te̱nge̱ne̱ mo̱. A ta a bia ná a sengane̱ Sango ao o mambo me̱se̱; a si ta so̱ a be̱ne̱ njo̱m to̱ po̱ ńa bwa iso̱n. (Bon. 12:2) A ta pe̱ a bia ná Satan nde a ta a te̱nge̱ne̱ mo̱ o yi pond’a ndutu. (Lukas 22:2-4; 23:33, 34) Ye̱ke̱i te̱ Satan a ta a pite̱ ná a me̱nde̱ bola ná Yesu a si be̱ pe̱ Loba jemea; nde a si tongwe̱le̱! Yesu a lee̱ so̱ ná bwē ná Satan e nde mot’a mpoṅ nunde̱ne̱, na ná Yehova a be̱n baboledi ba jemea bena be ná ba tingame̱ na mo̱ to̱ owas’a mitakisan minde̱ne̱!

13. Ne̱ni weno̱ ná o bwese̱ Kiṅ’ango̱ muńe̱nge̱ e?

¹³ Mo̱ o mapula bwese̱ Kiṅ’ango̱ Yesu muńe̱nge̱ e? Benga sesa dina la Yehova, wongwane̱ bape̱pe̱ o bia ne̱ni Loba lasu eno̱ na mbale̱. O boli te̱ nika, ke̱ we nde bupe̱ matanga ma Yesu. (1 Pet. 2:21) Kapo̱ ka Yesu, o me̱nde̱ bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, o  lee̱ pe̱ ná Satan nu mate̱nge̱ne̱ mo̱ e nde ńalobango!

DI MONGWANE̱ O SUNGA BATO KE̱ DI MASESA DINA LA YEHOVA

14-15. Njika mambo ma betańsedi jeno̱ ná je̱ne̱ niponda jeno̱ lee̱ bato mbale̱ jombwea Yehova e?

¹⁴ Di masesa te̱ dina la Yehova, di mongwane̱ o sunga bato. Ne̱ni e? Satan a ‘dimse̱ so̱ṅtane̱ la ba ba si dube̱.’ (2 Kor. 4:4) Nik’e boli so̱ ná ba dube̱ mpoṅ ma Satan ka min: Loba a titi, Loba a po̱ti jita a si mombwea pe̱ to̱ bato ba benama, Loba e njo a matakise̱ pe̱ babole̱ bobe o bwindea. Satan a macamane̱ nde mi mpoṅ me̱se̱ ońolana a mapula kwese̱ dina la Yehova mbindo, na bola ná bato ba si be̱ne̱ ńo̱ng’a sisea be̱be̱ na Yehova. Nde ebol’asu ya dikalo e mabola ná mwano ma Satan mu si tongwe̱le̱. Di malee̱ bato mbale̱ jombwea Sango asu, di sesa pe̱ dina la bosangi la Loba lasu. Nje nik’e mawanano̱ e?

¹⁵ Mbale̱ yena i maso̱be̱ o Eyal’a Loba i be̱n ngińa ninde̱ne̱. Ponda di mokwe̱le̱no̱ bato ne̱ni Yehova eno̱ na mbale̱, je ná je̱ne̱ mambo ma betańsedi. Miso̱ ma ba bena ba ta ba wo̱ndo̱be̱ na Satan ma matelame̱ son na son, na babo̱ ba botea o je̱ne̱ bede̱mo ba bwam ba Sango asu. Ba malonda n’edube ońola ngiń’ao ni pakapakan. (Yes. 40:26) Te̱me̱ lao la sim di peti di mabola ná ba lakisane̱ mo̱. (Ndi. 32:4) Dibie̱ lao dinde̱ne̱ di mabola babo̱ so̱ṅtane̱. (Yes. 55:9; Rom. 11:33) Ba makusa pe̱ lo̱ko̱mea o bia ná Yehova Loba e nde ndolo. (1 Yohane 4:8) Niponda beno̱ sisea be̱be̱ na Yehova, ba mabe̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea ka bana bao. Ye nde biso̱ edube ende̱ne̱ o jongwane̱ bato o sisea be̱be̱ na Sango abu ńe o mo̱ń! Di boli te̱ nika, Yehova a me̱ne̱ nde biso̱ ka “baboledi mwemba” na mo̱.—1 Kor. 3:5, 9.

16. Ne̱ni nik’e tapino̱ bato bō̱ o bia ná Loba a be̱n dina e? Bola byembilan.

¹⁶ Je ná di botea na lee̱ bato ná dina la Loba ná Yehova. Nika buka te̱ ńe ná e tapa mulema ma moto nu be̱n ńo̱ng’a bia mbale̱. Di no̱nge eyembilan a eso̱mb’a muto e mabelabe̱ ná Aaliyah b yena e kokisabe̱ o jowe̱  owe̱ni ba si mabolane̱no̱ Bibe̱l. Nde ebas’ao e si ta e londise̱ ńo̱ng’ao ńa mudī, a si ta pe̱ to̱ a senga biana e be̱be̱ na Loba. Nik’e tuko ponda a botedino̱ jokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova. A botedi je̱ne̱ Loba ka diko̱m lao. A ńaki pe̱ ponda okono̱ ná dina la Loba di sumwabe̱ o Bibe̱l jita, nde ba we̱le̱ tet’a beto̱ti ka Sango o epol’ao. Longe̱ lao di tuko ponda okono̱ dina la Yehova. A kwali ná: “Diko̱m lam di buki me̱se̱ di be̱n po̱n dina!” Nje nik’e wanno̱ e? Mo̱ ná: “Tatan na be̱n musango ma teten na mbale̱. Nika ńe nde mba edube ende̱ne̱ o bia dina la Yehova.” Mulo̱nge̱ myenge mō̱ nu mabelabe̱ ná Steve a ta nde o ebas’a Bajū. Asumwe̱ o ebas’ao ebanja e̱n ná itaba i ta i londa oten bwambi. Nde ombusa kwed’a ńang’ao, buńa bō̱ emedi jukea o jokwa la Bibe̱l lena Mboṅ a Yehova po̱ e tano̱ e tombise̱. Nik’e tapi mo̱ jita o bia dina la Loba. Mo̱ ná: “Na si ta na bia ná Loba a be̱n dina.” A bati ná: “Ka nged’a boso, na so̱ṅtane̱ ná Loba e na mbale̱! Ne̱n ná e nde moto ńe na mbale̱. Na so̱ṅtane̱ ná na so̱i diko̱m.”

17. Ońola nje o mapulano̱ benga sesa dina la Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ O ebol’ango̱ ya dikalo, mo̱ o mabe̱ o lee̱ bato dina la bosangi la Yehova e? Mo̱ o mongwane̱ babo̱ o je̱ne̱ Loba lasu ka ne̱ni eno̱ na mbale̱ e? Yete̱na e, ke̱ we nde sesa dina la Loba. Benga so̱ sesa dina la bosangi la Yehova, tongwea na jongwane̱ bato o bia nu ńena nu bambe̱ di dina. Na nika, o me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o sungabe̱. O me̱nde̱ bupe̱ eyembilan a Kiṅ’ango̱ Kristo Yesu. Omo̱ń a me̱se̱, o me̱nde̱ bwese̱ Yehova Sango ango̱ ńa ndolo, muńe̱nge̱. ‘Sesa dina lao bebe be̱se̱’!—Mye. 145:2.