Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 6

EIMBILO 10 Jehova Kalunga na fimanekwe!

“Tangeni edina lOmwene!”

“Tangeni edina lOmwene!”

“Ovapiya vOmwene nye, tangeni, tangeni edina lOmwene!”EPS. 113:​1, KB-13.

ENENEDILADILO

Okudivilika osho tashi tu linyengifa tu tange edina laJehova liyapuki pomhito keshe.

1-2. Oshike tashi dulu oku tu kwafela, opo tu ude ko nghee Jehova a li e udite kombinga yoipupulu i na sha nedina laye?

 DILADILA konghalo ei: Natu tye nee umwe oo u hole okwa popya sha shinyanyalifi kombinga yoye. Ou shii kutya osho a popya oipupulu, ashike vamwe ove shi itavela. Naasho shii unene oshosho kutya ova hovela okutandavelifa oipupulu ya tya ngaho, novanhu vahapu navo ove i itavela. Oto ka kala u udite ngahelipi? Ngeenge ou na ko nasha novanhu nosho yo nedina loye liwa, oipupulu ya tya ngaho otai ke ku udifa nai. — Omayel. 22:1.

2 Onghalo oyo otai ke tu kwafela tu mone nghee Jehova a li e udite, eshi edina laye liwa la li la nyonwa po. Umwe womovaengeli vaye okwa li a lombwela omukainhu wotete, Eva, oipupulu kombinga yaJehova. Eva okwa li a itavela oipupulu oyo. Oipupulu ya tya ngaho oya ningifa ovadali vetu votete va tukululile Jehova ounashibofa. Oshidjemo, oulunde nosho yo efyo ole uya movanhu aveshe. (Gen. 3:​1-6; Rom. 5:12) Omaupyakadi aeshe oo tu wete mounyuni kunena, ngaashi omafyo, oita nokumona oixuna, okwe uya po omolwoipupulu oyo Satana a li a hovela okutandavelifa moshikunino shaEden. Mbela Jehova oku udite nai omolwoipupulu ya tya ngaho nosho yo oidjemo yayo? Osho naanaa. Ashike Jehova ina handuka, ile a kwate onghone. Mepingafano naasho, okwa kala e li ‘Kalunga oo ha kala alushe a hafa.’ — 1 Tim. 1:11.

3. Otu na oufembanghenda wokuninga shike?

3 Ohatu dulu okukwafela mokuulika kutya Satana okwa popya oipupulu kombinga yaJehova. Ohatu dulu okuninga ngaho mokudulika kelombwelo olo tali ti: “Tangeni edina lOmwene!” (Eps. 113:​1, KB-13) Ohatu ningi ngaho mokupopila mouwa oo e lilwe po kedina olo liyapuki. Mbela oho tange ngoo edina laJehova? Natu ka kundafaneni oinima itatu oyo tai dulu oku tu kwafela tu tange edina laKalunga ketu nomutima aushe.

OHATU HAFIFA JEHOVA, NGEENGE HATU TANGE EDINA LAYE

4. Omolwashike Jehova ha kala a hafa, ngeenge hatu mu tange? Shi faneka. (Tala yo efano.)

4 Ohatu hafifa Tate yetu womeulu, ngeenge hatu tange edina laye. (Eps. 119:108) Ndele mbela osho osha hala kutya Kalunga Omunaenghono adishe okwa fa ovanhu inava wanenena, ovo hava kala va hala ovanhu vakwao ve va tange, molwaashi va hala okutuwa omukumo? Hasho. Diladila kokamonakadona oko taka tondokele kuxe noku mu papatela, ndele taka ti: “Ou li tate a denga mbada mounyuni aushe.” Xe okwe limemesha nokwa hafa neenghono. Omolwashike mbela? Hamolwaashi a pumbwa etwomukumo nokutangwa kokamonakadona. Ndele omolwaashi oku hole okamonakadona nokwa hafa, eshi ka ulika kutya oke mu hole noke na olupandu. Oku shii kutya okamonakadona otaka ka kula ka hafa, molwaashi oke na ohole nosho yo olupandu. Omolwomatomheno a faafana, Jehova, e li Tate yetu munenenene, oha kala a hafa, ngeenge hatu mu tange.

Ngaashi ashike xe wopanhu hashi mu hafifa, ngeenge okaana kaye taka ulike kutya oke mu hole noke na olupandu, Jehova naye ohashi mu hafifa, ngeenge hatu tange edina laye (Tala okatendo 4)


5. Ngeenge hatu tange Jehova, ohatu nyaneke pomutenya oipupulu ilipi?

5 Ngeenge hatu tange Tate yetu womeulu, ohatu kwafele mokunyaneka pomutenya oipupulu oyo Satana a popya ya kwatela mo keshe umwe womufye. Satana okwa popya kutya kape na omunhu ta dulu okupopila edina laKalunga noudiinini. Okwa popya kutya kape na omunhu ta dulu okukala omudiinini kuKalunga, ngeenge ta yelekwa. Okwa ti yo kutya ovanhu aveshe otava ka efa po okulongela Kalunga, ngeenge ova diladila kutya otashi ka kala shi li nawa okuninga ngaho. (Job 1:​9-11; 2:4) Ashike omudiinini Job okwa ulika kutya Satana omunaipupulu. Ongahelipi shi na sha naave? Keshe umwe womufye oku na oufembanghenda wokupopila edina laKalunga noku mu hafifa moku mu longela noudiinini. (Omayel. 27:11) Oshi li lela oufembanghenda okuninga ngaho.

6. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena ohamba David nosho yo Ovalevi? (Nehemia 9:5)

6 Ovo ve hole Jehova ova hala okutanga edina laye nomutima wavo aushe. Ohamba David oya shanga ya ti: “Omwenyo wange, hambelela Omwene; naashishe shomeni lange nashi hambelele edina laye liyapuki!” (Eps. 103:​1, KB-13) David okwa li e shii kutya okutanga edina laJehova osha faafana ashike nokutanga Jehova mwene. Ngeenge twa udu edina laJehova, ohatu diladila kutya oku li omunhu a tya ngahelipi, hatu diladila komaukwatya aye nokoilonga yaye ya denga mbada. David okwa li a hala okutala ko edina laXe liyapuki noku li tanga. Okwa li a hala okuninga ngaho “naashishe shomeni” laye, sha hala okutya, nomutima waye aushe. Sha faafana, Ovalevi navo ova li hava kwatele komesho mokutanga Jehova. Ova li va dimina nelininipiko kutya eendjovo davo itadi dulu okutanga pauyadi edina laJehova liyapuki ngaashi shi na okukala. (Lesha Nehemia 9:5.) Nopehe na omalimbililo, elininipiko la tya ngaho nokutanga Jehova tashi di komutima, osha li sha hafifa omutima waYe.

7. Ongahelipi hatu dulu okutanga Jehova moukalele nosho yo monghalamwenyo yetu yakeshe efiku?

7 Kunena, ohatu dulu okuhafifa Jehova nokupopya kombinga yaye monghedi oyo tai ulike nghee tu na olupandu nosho yo kutya otu mu hole shi fike peni. Ngeenge hatu udifa, elalakano letu la kula okukwafela ovanhu vakwetu va ehene popepi naJehova nova kale ve udite ngaashi fye tu uditile Tate yetu omunahole. (Jak. 4:8) Ohatu kala twa hafa ngeenge hatu ulikile ovanhu nghee Ombiibeli ya yelifa kombinga yaJehova, ya holola oukwatya waye wohole, ouyuki, ounongo, eenghono nosho yo omaukwatya aye makwao a hokwifa. Ohatu tange yo Jehova noku mu hafifa mokuninga ngaashi hatu dulu tu mu hopaenene. (Ef. 5:1) Ngeenge otwa ningi ngaho, vamwe otashi dulika va ka didilike kutya otwa yooloka ko kovanhu vomounyuni ou wa kolokosha. (Mat. 5:​14-16) Eshi hatu shakene navo efiku keshe, ohatu ka dula okuyelifa kutya omolwashike twa yooloka ko. Oshidjemo, ovanamitimadiwa otava ka nanenwa kuKalunga ketu. Ngeenge hatu tange Jehova meenghedi da tya ngaho, ohashi hafifa omutima waye. — 1 Tim. 2:​3, 4.

OHATU HAFIFA JESUS, NGEENGE HATU TANGE EDINA LAJEHOVA

8. Omolwashike Jesus e li oshihopaenenwa sha denga mbada shi na sha nokutanga edina laJehova?

8 Oishitwa aishe inaendunge meulu nokombada yedu, kape na nande oshimwe shi shii nawa Tate shi dule Omona. (Mat. 11:27) Jesus oku hole Xe nokwa tula po oshihopaenenwa sha denga mbada shokutanga edina laJehova. (Joh. 14:31) Eshi a li a ilikana kuXe, moufiku oo wa tetekela efyo laye, okwa ngonga oukalele waye wokombada yedu, a ti: “Onde va shiivifila edina loye.” (Joh. 17:26) Okwa li a hala okutya ngahelipi?

9. Ongahelipi Jesus a li a longifa efaneko, opo a yelife kombinga yaXe monghedi ya yela nawa?

9 Jesus okwa li a ninga shihapu shihe fi ashike okulombwela ovanhu kutya edina laKalunga oJehova. Ovajuda, ovo Jesus a li a honga, ova hangwa nale ve shii edina laKalunga. Ashike Jesus okwa li a tula po oshihopaenenwa sha denga mbada ‘shoku mu hepaulula.’ (Joh. 1:​17, 18) Pashihopaenenwa, Omishangwa dOshiheberi oda holola kutya Jehova omunanghenda nomunalukeno. (Ex. 34:​5-7) Jesus okwa li a yelifa nawa oshili oyo shi dulife nale, eshi a li a longifa efaneko li na sha nomumati a kanene nosho yo xe. Ngeenge hatu lesha kombinga yaxe, oo a li a mona omonamati, oo a li e livela ombedi, ‘ofimbo tadi kokule,’ a tondoka e ke mu shakeneke, e mu papatela noku mu dimina po nomutima aushe, otu wete efano la twa nawa li na sha nonghenda nolukeno laJehova. (Luk. 15:​11-32) Jesus okwa kwafela vamwe va ude ko kutya Jehova omunhu naanaa a tya ngahelipi.

10. (a) Otu shi shii ngahelipi kutya Jesus okwa li ha longifa edina laXe lopaumwene, nokwa hala vamwe va ninge sha faafana? (Markus 5:19) (Tala yo efano.) (b) Jesus okwa hala tu ninge shike kunena?

10 Mbela Jesus okwa li yo a hala vamwe navo va longife edina laXe lopaumwene? Osho naanaa. Ovawiliki vamwe vomalongelokalunga otashi dulika va li va itavela kutya itashi ulike efimaneko okulongifa edina laKalunga. Ashike Jesus ka li a efa eenghulunghedi da tya ngaho, dihe li pamishangwa, di mu imbe a fimaneke edina laXe. Diladila pomhito imwe eshi a li a velula omulumenhu, oo e na ondemoni, moshitukulwa shOvagerasa. Ovanhu ova li va tila neenghono, nova li va indila Jesus a fiye po oshitukulwa shavo. (Mark. 5:​16, 17) Natango, Jesus okwa li a hala edina laJehova li shiivike moshitukulwa osho. Onghee okwa li a lombwela omulumenhu, oo a velula, a lombwele ovanhu osho Jehova a ninga, ndele hashosho Jesus a ninga. (Lesha Markus 5:19.) a Jesus okwa hala nafye kunena tu shiivife edina laXe mounyuni aushe. (Mat. 24:14; 28:​19, 20) Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka hafifa Ohamba yetu, Jesus.

Jesus ta lombwele omulumenhu, oo a li e na ondemoni, a lombwele ovanhu nghee Jehova e mu kwafela (Tala okatendo 10)


11. Jesus okwa li a honga ovashikuli vaye va ilikane kombinga yashike, nomolwashike osho sha fimana? (Hesekiel 36:23)

11 Jesus okwa li e shii kutya elalakano laJehova okuyapulifa edina laYe, sha hala okutya oku li koshola komalundilo aeshe. Nomolwaasho Omwene wetu a honga ovashikuli vaye va ilikane kutya: “Tate yetu ou u li meulu, edina loye nali yapulwe.” (Mat. 6:9) Jesus okwa li e udite kutya osho oshi li omhata inenenene, oyo oishitwa aishe ya taalela. (Lesha Hesekiel 36:23.) Jesus oye ashike a li omunhu oo a yapulifa edina laJehova e dule oishitwa aishe inaendunge meshito alishe. Ashike eshi Jesus a li a mangwa po, ovatondi vaye ova li ve mu lundila kutya okwa sheka Xe. Jesus okwa li e udite ko kutya okulongifa nai, ile okusheka edina laXe liyapuki oshi li enyono la kwata moiti. Osha li she mu piyaaneka neenghono, eshi a li ta lundilwa nokumonika ondjo omolwenyono la tya ngaho. Osho otashi dulika osho sha li etomheno la kula, eshi Jesus a li ‘monghalo oyo idjuu neenghono’ peevili odo da twala pokumangwa po kwaye. — Luk. 22:​41-44.

12. Ongahelipi Jesus a li a yapulifa edina laXe monghedi ya denga mbada?

12 Opo a yapulife edina laXe, Jesus okwa li e lididimikila omahepeko oludi keshe, omatukano nosho yo omalundilo e na sha naye. Okwa li e shii kutya okwa dulika kuXe moinima aishe; nokwa li ehe na ko nasha nomasheko. (Heb. 12:2) Okwa li yo e shii kutya Satana okwe mu ponokela sha yukilila pefimbo olo la li lidjuu. (Luk. 22:​2-4; 23:​33, 34) Satana okwa li e lineekela kutya ota ka teya po oudiinini waJesus, ashike Satana okwa li a dopa filufilu okuninga ngaho. Jesus okwa ulika filufilu kutya Satana oku li omunaipupulu, nonokutya Jehova oku na ovapiya vaye ovadiinini, ovo hava kanyatele oudiinini wavo, nonande otava piti momayeleko a kwata moiti.

13. Ongahelipi to dulu okuhafifa Ohamba yoye tai pangele?

13 Mbela owa hala okuhafifa Ohamba yoye tai pangele? Twikila okutanga edina laJehova mokukwafela vamwe ve lihonge kombinga yomaukwatya aeshe a denga mbada aKalunga ketu. Ngeenge owa ningi ngaho, oto hopaenene Jesus. (1 Pet. 2:21) Ngaashi Jesus, oto hafifa Jehova noto ulike kutya omutondi waYe, Satana, omunaipupulu a shiya ko.

OHATU KWAFELE MOKUXUPIFA EEMWENYO, NGEENGE HATU TANGE EDINA LAJEHOVA

14-15. Oinima itunhula ilipi tai ka ningwa, ngeenge otwa hongo ovanhu kombinga yaJehova?

14 Ngeenge hatu tange edina laJehova, ohatu kwafele mokuxupifa eemwenyo. Ngahelipi mbela? “Ovo vehe na eitavelo omadiladilo avo okwa twikifwa” kuSatana. (2 Kor. 4:4) Oshidjemo, ova itavela oipupulu yaSatana ei tai shikula: Kalunga ke ko, Kalunga oku li kokule nafye, ke na ko nasha novanhu, Kalunga omukwanyanya nota ka hepeka ovaningi vowii fiyo alushe. Satana okwa popya oipupulu oyo, molwaashi okwa hala okunyona po edina liwa laJehova, nokwiimba ovanhu va ehene popepi naye. Ashike ngeenge hatu udifa, ohatu imbi Satana aha hange elalakano laye. Ohatu hongo ovanhu oshili i na sha naTate yetu, hatu tange edina laKalunga ketu liyapuki. Osho osha eta oidjemo ilipi?

15 Oshili yEendjovo daKalunga oi na eenghono dinene. Eshi hatu hongo ovanhu kombinga yaJehova nosho yo kutya okwa tya ngahelipi, ohatu mono oshinima shitunhula. Ovanhu ihava kala vali va twikifwa koipupulu yaSatana, nohava hovele okumona omaukwatya a denga mbada aTate yetu. Ohava kala va kuminwa eenghono daye dinenenene. (Jes. 40:26) Ohave lihongo oku mu lineekela, molwaashi omuyuki filufilu. (Deut. 32:4) Ohave lihongo yo shihapu mounongo waye wa denga mbada. (Jes. 55:9; Rom. 11:33) Ohava hekelekwa mokulihonga kutya Jehova oye ohole. (1 Joh. 4:8) Eshi tava ehene popepi naJehova, eteelelo lavo lokukala nomwenyo fiyo alushe, ve li ovana vaye, ohali kala la twa. Kashi fi tuu oufembanghenda okukwafela ovanhu va ehene popepi naXe! Ngeenge hatu ningi ngaho, Jehova ohe tu tale ko tu li “ovalongi pamwe” naye. — 1 Kor. 3:​5, 9.

16. Osha li sha kuma ngahelipi vamwe, eshi ve lihonga edina laKalunga? Yandja oihopaenenwa.

16 Potete, otashi dulika hatu hongo ovanhu kutya edina laKalunga oJehova. Osho otashi dulu okulundulula onghalamwenyo yovanamitimadiwa. Pashihopaenenwa, omukainhu umwe omunyasha, wedina Aaliyah, b okwa kulila moukwaneumbo welongelokalunga olo ihali longifa Ombiibeli. Ashike ka li a hafela elongelokalunga laye, noka li e udite a ehena popepi naKalunga. Osho osha li sha lunduluka, konima eshi a hovela okukonakona nEendombwedi. Okwa li a hovela okutala ko Kalunga e li Kaume kaye. Osha li yo she mu kumwifa, eshi e lihonga kutya edina laKalunga ola kufwa mo mEembiibeli dihapu, nola pingenwa po nomadinafimaneko, ngaashi Omwene. Eshi e lihonga edina laJehova, osha li sha lundulula onghalamwenyo yaye. Okwa ti: “Kaume kange kopofingo oku na edina.” Oshidjemo? Okwa ti: “Paife ondi na ombili yokomwenyo. Ondi udite etumba unene.” Omulumenhu wedina Steve okwa li omushiki weengalo, oo a dja meputuko lOvajuda li na onyanya. Ka li a hala okukala e li oshitukulwa shelongelokalunga lonhumba, molwaashi okwa li a mona oihelele ihapu. Ashike konima yefyo laina, okwa li a dimina okukala pekonakonombiibeli, olo la li la ningwa kOndombwedi yaJehova. Okwa li a kumwa neenghono, eshi e lihonga edina laKalunga. Okwa ti: “Inandi uda nande onale edina laKalunga.” Okwa weda ko a ti: “Eshi osho oshikando shotete nda shiiva kutya Kalunga omunhu wolela. Onda li nde mu tala ko e li omunhu wolela. Ondi shii kutya onda mona Kaume.”

17. Omolwashike wa tokola toko okutwikila okutanga edina laJehova? (Tala yo efano.)

17 Moilonga yokuudifa nosho yo yokuhonga, oho lombwele ngoo ovanhu edina laJehova liyapuki? Mbela oho va kwafele ngoo va shiive kutya Kalunga omunhu a tya ngahelipi? Ngeenge owa ningi ngaho, oto tange edina laKalunga. Onghee twikila okutanga edina liyapuki laJehova mokukwafela ovanhu va shiive kutya omunhu a tya ngahelipi. Kungaho, oto xupifa eemwenyo. Oto shikula yo oshihopaenenwa shOhamba yoye, Kristus Jesus. Komesho yaaishe, oto hafifa Xo omunahole, Jehova. Onghee ‘hambelela edina laye alushe fiyo alushe.’ — Eps. 145:​2, KB-13.

Ohatu tange edina laJehova moku li honga ovanhu noku va ulikila kutya Jehova okwa tya ngahelipi (Tala okatendo 17)

ONGAHELIPI OKUTANGA EDINA LAKALUNGA . . .

  • hashi hafifa Jehova?

  • hashi hafifa Kristus Jesus?

  • hashi xupifa eemwenyo?

EIMBILO 2 Jehova olo edina loye

a Ope na omatomheno a femba e na sha nokwiitavela kutya Markus pehovelo okwa longifa edina laKalunga metofwemo eli laJesus. Ola shunwa mo mo-New World Translation of the Holy Scriptures.

b Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.