1-2. So šaj te pomožinel amen te haljova sar o Jehova osetinela pe bašo hovajba so sine vakerde leskere anaveske?

 ZAMISLIN kaj nekoj so mangea le vakerela lošna bukja tutar. Tu džanea kaj adava nane čače ama sepak nesave verujngje le. Soj panda postrašno ola počminena te širinen adava hovajbe hem panda but javera verujngje. Sar ka osetine tut? Ako tuke važna o manuša hem tlo ugled, adava hovajbe sigurno ka povredinel tut (Izr. 22:1).

² Akaja izmislimi situacija šaj te pomožinel amen te haljova sar o Jehova osetingja pe keda leskoro anav sine kaljardo. Jekh taro leskere angelija vakergja hovajba baši leste e prvo džuvljake e Evake, hem oj verujngja ko adava hovajbe. Adava hovajbe kergja o Adam hem i Eva te buninen pe protiv o Jehova hem angja grevo hem meribe sa e manušenge (1. Moj. 3:1-6; Rim. 5:12). Sa o problemija so dikhaja len ko sveto sar na primer, o meribe, o vojne, o muke, postojnena soske o Satana vakergja hovajba ki edensko gradina. Dali e Jehova dukhala le bašo sa adala hovajba hem o posledice so avena lendar? Sigurno. Sepak, o Jehova na ikerela holi. Namesto adava, ov ponadari da tano „radosno Devel“ (1. Tim. 1:11).

3. Savi čest isi amen?

³ Amen isi amen čest te pomožina te dokažinel pe kaj adava so vakergja o Satana bašo Jehova tano hovajbe. Adava keraja agjaar so šunaja i zapoved: „Falinen o anav e Jehovaskoro“ (Ps. 113:1). Amen keraja adava agjaar so vakeraja e javerenge o čačipe bašo leskoro sveto anav. Dali tu da mangea te učestvujne ko adava? Te dikha trin pričine so ka pomožinen amen te falina o anav e Devleskoro celo amare vilea.

 KEDA FALINAJA E JEHOVASKORO ANAV KERAJA LE RADOSNO

4. Soske o Jehova radujnela pe keda falinaja le? Vaker primer. (Dikh hem i slika.)

⁴ Keda falinaja amare nebesno Dadeskoro anav keraja le radosno (Ps. 119:108). Dali akava značinela kaj o Semokjno Devel tano sar o nesovršena manuša, kola so mangena o javera te falinen len adaleske so nane sigurna ki peste? Na. Razmislin baši akaja sporedba. Jekh tikni čhaj prastala ko plo dad gušinela le hem vakerela leske: „Tu sian o najšukar dad ko celo sveto!“ O dad asala hem but tano radosno. Soske? Na adaleske so ov na osetinela pe sigurno ki peste ili adaleske so valjani leske pofalba tari leskiri čhaj, nego adaleske so ov mangela ple čhaja. Ov tano radosno so oj sikavela leske mangipe hem ceninela le. Ov džanela kaj asavke osobine ka pomožinen lake te ovel posrekjno keda ka bajrol. Taro slična pričine, o Jehova o najbaro Dad, radujnela pe keda falinaja le.

5. Kova hovajbe dokažinaja kaj nane točno keda falinaja e Devleskoro anav?

⁵ Keda falinaja amare nebesno Dade pomožinaja te dokažinel pe kaj nane točno panda jekh hovajbe so vakergja le o Satana baši sekova jekh amendar. Ov vakergja kaj nijekh manuš nane verno te braninel e Devleskoro anav. Sprema leste nijekh manuš nane te ačhovel verno keda ka ovel čhivdo ko ispit. Ov vakerela kaj sarine amen ka čhinava te služina e Devleske ako mislinaja kaj agjaar ka ovel amenge pošukar (Jov 1:9-11; 2:4). Ama o Jov ačhilo verno e Jehovaske hem dokažingja kaj o Satana hovavela. Dali tu da ka ačhove verno e Devleske? Sekoj amendar šaj te birinel te braninel amare Dadeskoro anav hem te kerel le radosno agjaar so ka služinel leske verno (Izr. 27:11). Adaja tani čače bari čest amenge.

6. Sar šaj te dža palo primer e Davideskoro hem e levitengoro? (Neemija 9:5)

⁶ Okola so mangena e Devle pottiknime tane te falinen leskoro anav celo vilea. O cari o David pišingja: „Ka falinav tut, o Jehova Devla, celo mle vilea, ka slavinav tlo anav zasekogaš“ (Ps. 86:12). O David džanlja kaj keda falinaja e Jehovaskoro anav, adalea falinaja e Devle. Keda šunaja o anav Jehova, odma so avela amenge ki godi tano adava savi ličnost tano ov, leskere šukar osobine hem sa adava so ov stvoringja. O David manglja te falinel o anav ple nebesno Dadeskoro, adaleske so ki leste dikhela sine sar nešto soj sveto. Ov manglja te kerel adava celo ple vilea. Slično, o levitija da falinena sine e Jehova agjaar so  predvodinena sine ko giljajbe. Ola ponizno priznajngje kaj e Jehovaskoro sveto anav zaslužinela but pobari falba tari adaja so ola dena la pumare lafencar. (Čitin Neemija 9:5.) Sigurno kaj asavki ponizno falba taro vilo but radujnkergja e Jehova.

7. Sar šaj te falina e Jehova ki služba hem ko amaro sekojdnevno životo?

⁷ Avdive, amen šaj te falina e Jehova amare lafencar kola so ka sikaven kobor siem leske blagodarna hem kobor mangaja le. Keda propovedinaja, amari glavno cel tani te pomožina e javerenge te oven paše e Jehovaja hem ola da te osetinen o isto so amen osetinaja amare mangle Dadeske (Jak. 4:8). Radosna siem so šaj te sikava e manušenge sar i Biblija opišinela e Jehova. Ki late tane pišime leskere but šuže osobine sar soj o mangipe, pravda, mudrost hem mokj. Isto agjaar, amen falinaja e Jehova hem radujnaja le keda daja amendar sa te dža palo leskoro primer (Ef. 5:1). Adalea sikavaja kaj razlikujnaja amen taro akava lošno sveto. O manuša šaj te primetinen kaj siem pojavera hem te pučen pe soske razlikujnaja amen (Mat. 5:14-16). Keda isi amen prilika te kera lencar lafi tegani šaj te objasnina lenge soske razlikujnaja amen. Adava šaj te kerel o iskrena manuša te mangen te služinen e Devleske. Keda falinaja e Jehova ko akala načinija radujnaja leskoro vilo (1. Tim. 2:3, 4).

RADUJNAJA E ISUSE KEDA FALINAJA E JEHOVASKORO ANAV

8. Soske o Isus tano najšukar primer bašo adava sar te falinel pe e Jehovaskoro anav?

⁸ Nikoj, ni ko nebo ni ki phuv, na džanela e Jehova pošukar taro Isus (Mat. 11:27). O Isus mangela ple Dade hem ov tano najšukar primer bašo adava sar te falinel pe e Jehovaskoro anav (Jovan 14:31). I rat angleder te merel, ki molitva vakergja ple Dadeske koja tani i najvažno buti so ispolningja la džikote kergja pli služba ki phuv. Ov vakergja: „Vakergjum lenge tlo anav“ (Jovan 17:26). Sar kergja adava?

9. Koja sporedba koristingja o Isus te šaj te opišinel ko najšukar način savo čače tano leskoro Dad?

⁹ O Isus kergja but poviše nego samo te vakerel e manušenge kaj e Devleskoro anav tano Jehova. O Evreija, kolen so o Isus sikavela sine, džanena sine više e Devleskoro anav. Ama ov ko najšukar način vakerela sine, javere lafencar, objasninela sine savi ličnost tano ov (Jovan 1:17, 18). Na primer ko hebrejska spisija čitinaja kaj o Jehova tano milostivo hem ljubezno (2. Moj. 34:5-7). Akava čačipe ulo panda pojasno keda o Isus vakergja i sporedba bašo buntovno čhavo hem leskoro dad. Ki akaja sporedba o čhavo kaingja pe hem irangja pe khere. Keda o dad dikhlja le panda duraldan, prastandilo, gušingja le hem taro vilo prostingja leske. Džikote čitinaja akaja sporedba šaj te haljova kobor milostivo hem sočuvstvitelno tano o Jehova (Luka 15:11-32). O Isus pomožingja e javerenge te haljoven savi ličnost čače tano o Jehova.

10. a) Kotar džanaja kaj o Isus koristinela sine ple Dadeskoro anav hem kaj manglja o javera da te keren o isto? (Marko 5:19; dikh hem i slika.) b) So mangela o Isus amen te kera avdive?

¹⁰ Dali o Isus manglja o javera da te koristinen leskere Dadeskoro anav? Sigurno kaj oja. Nesave religiozna vodačija šaj mislinena sine kaj e Devleskoro anav tano but sveto te šaj te andinen le. Ama, o Isus nikogaš na dozvolingja asavke tradicie so nane bibliska te čhinaven le te falinel ple Dadeskoro anav. Razmislin bašo vreme keda o Isus sine ko gerasinsko regioni hem sasljargja jekhe manuše kole so sine le demonija. O manuša darandile hem molingje e  Isuse te džal peske adathar hem adaleske ov na ačhilo ko adava than (Mar. 5:16, 17). Ama o Isus manglja adari da te vakerel pe e Jehovaskoro anav. Adaleske, e manušeske so sasljargja le vakergja te vakerel e javere manušenge bašo adava so o Jehova kergja baši leste, a na bašo adava so o Isus kergja leske. (Čitin Marko 5:19.) a O Isus mangela amen da avdive te kera o isto, te vakera leskere Dadeskoro anav ko celo sveto! (Mat. 24:14; 28:19, 20). Keda keraja adava, amen radujnaja amare Care e Isuse.

11. Bašo so sikavgja o Isus ple sledbenikon te molinen pe hem soske adava tano važno? (Ezekiel 36:23).

¹¹ O Isus džanlja kaj e Jehovaskiri namera tani te slavinel plo anav, javere lafencar te čistinel le taro sa o hovajba so sine vakerde baši leste. Adaleske, amaro Gospodari sikavgja ple sledbenikon te molinen pe: „Amaro Dad so sian ko nebo, te falinel pe tlo sveto anav“ (Mat. 6:9). O Isus halilo kaj akava tano o najvažno pučibe kova so vlijajnela upro sa o manuša hem upro sa o angelija. (Čitin Ezekiel 36:23.) Nikoj, ni ko nebo ni tele ki phuv, na falingja e Jehovaskoro anav sar so kergja adava o Isus. Sepak, keda astargje e Isuse, bašo so obviningje le leskere dušmanja? Kaj ni hari na poštujnela e Devle! E Isuseske sigurno o najstrašno hem o najbaro grevo sine te kaljarel pe o sveto anav leskere Dadeskoro. Ov sine but sekirimo te na ovel obvinimo hem osudimo baši asavki lošno postapka. Šaj adaja sine i glavno pričina soske e Isuse sine le baro pharipe ki duša nekobor saatija angleder te astaren le (Luka 22:41-44).

12. So kergja o Isus te šaj te falinel ple Dadeskoro anav ko najšukar način so šaj?

¹² Te šaj te falinel ple Dadeskoro anav, o Isus trpingja te ovel mučimo ko različna načinija, te ovel vredžimo hem te vakeren hovajba protiv leste. Ov na sine sostar te ladžal soske džanlja kaj ko sa sine poslušno ple Dadeske (Evr. 12:2). Ov isto agjaar, džanlja kaj adala napadija so sine le ko adava pharo vreme, direktno avena sine taro Satana (Luka 22:2-4; 23:33, 34). O Satana sigurno nadinela pe sine kaj ka uspejnel te čhivel e Isuse te na ovel verno e  Jehovaske, ama ov ni hari na uspejngja ko adava. O Isus dengja najbaro dokaz kaj o Satana tano lošno hem hovavela hem kaj e Jehova isi le sluge kola so ačhovena leske verna čak ko najphare ispitija!

13. Sar šaj te radujne tle Care?

¹³ Dali mangea te radujne tle care e Isuse? Prodolžin te faline e Jehovaskoro anav, agjaar so ka pomožine e javerenge te doznajnen kobor šuže osobine isi amare Devle. Agjaar ka dža palo primer e Isuseskoro (1. Pet. 2:21). Isto sar o Isus, ka radujnkere e Jehova hem ka dokažine kaj leskoro dušmani o Satana bizi ladž hovavela!

KEDA FALINAJA E JEHOVASKORO ANAV POMOŽINAJA TE SPASINEL PE NEKASKORO ŽIVOTO

14-15. Kola šukar bukja šaj te slučinen pe keda sikavaja e manušen bašo Jehova?

¹⁴ Keda falinaja e Jehovaskoro anav pomožinaja te spasinel pe nekaskoro životo. Sar? Sar so džanaja, o Satana „korjargja i godi okolengiri so na verujnena“ (2. Kor. 4:4). Adaleske, ola verujnena ko e Satanaskere hovajba sar soj: O Devel na postojnela, o Devel tano dur amendar hem nane leske gajle e manušenge, ov tano but lošno hem mučinela e grešnikon zasekogaš. O Satana vakerela sa akala hovajba soske mangela te kaljarel e Jehovaskoro šukar anav hem te kerel o manuša te na mangen te oven lea paše. Ama, keda amen propovedinaja tegani čhinavaja e Satana te ispolninel pli cel. Amen sikavaja o čačipe e manušen bašo amaro Dad, a adalea falinaja leskoro sveto anav. Koja šukar buti šaj te ikljol taro adava?

¹⁵ O čačipa taro e Devleskoro lafi isi len bari mokj. Keda sikavaja e manušen bašo Jehova hem bašo adava savo čače tano ov, šaj te dikha nešto but šukar. Tegani, lengere jakhja kola so sine phanle taro e Satanaskere hovajba, počminena hari po hari te phravgjon hem te dikhen amare Dadeskere but šuže osobine. Ola tane vooduševime tari leskiri mokj so nane la granice (Isa. 40:26). Isto agjaar, sikljovena te ovel len doverba ki leste adaleske so ov tano sovršeno pravedno (5. Moj. 32:4). Sikljovena tari leskiri bari mudrost (Isa. 55:9;  Rim. 11:33). Hem but utešinela len adava keda doznajnena kaj „o Devel tano mangipe“ (1. Jov. 4:8). Sar ovena popaše e Jehovaja, lengiri nadež kaj ka živinen zasekogaš sar leskere čhave ovela posigurno. Čače tani bari čest so šaj te pomožina e manušenge te oven paše ple Dadea! Keda keraja adava o Jehova dikhela ki amende sar ple sorabotnikija (1. Kor. 3:5, 9).

16. Sar vlijajngja upro nesavende adava so doznajngje e Devleskoro anav? Vaker primerija.

¹⁶ Ko početok šaj samo te sikava e manušen kaj e Devleskoro anav tano Jehova. Adava tano dovolno te šaj te meninel nesave iskreno manušeskoro životo korendan. Na primer, jekh čhaj so vikinela pe Alija, b barili ki religiozno familija kolakere sikljojba na temelinena pe sine ki Biblija. Ama, oj na sine zadovolno tari pli religija hem na osetinela pe sine paše e Devlea. Adava meningja pe otkeda počmingja te proučinel e Jehovaskere svedokoncar. Oj počmingja te dikhel ko Devel sar plo amal. Hem oj sine but iznenadimi keda doznajngja kaj e Devleskoro anav sine cidimo taro but Biblie hem kaj sine menimo obična titulencar, sar na primer Gospodari. Adava so doznajngja e Jehovaskoro anav celosno meningja lakoro životo. I Alija radosno vakergja: „Mle najšukar amale isi le anav!“ So slučingja pe palo adava? Oj vakerela: „Akana osetinava baro andruno mir. Adava so džanava e Devleskoro anav tano mange bari čest“. O Stiv kova so sine muzičari, avela tari familija koja so strogo ikerela pe sine ko evrejska tradicie. Ov na manglja te ovel ki nijekh religija adaleske so dikhlja baro licemerstvo. Ama, otkeda leskiri daj muli, ov složingja pe te ovel prisutno ko jekh biblisko kursi kova so vodingja le jekh phral. Le but pogodingja le keda doznajngja e Devleskoro anav. Ov vakerela: „Nikogaš na šungjum bašo e Devleskoro anav. Prvo puti haliljum kaj o Devel čače postojnela, ki leste počmingjum te dikhav sar čačutni ličnost. Tegani haliljum kaj arakhljum mange amal“.

17. Soske sian odlučno ponadari da te faline e Jehovaskoro anav? (Dikh hem i slika.)

¹⁷ Džikote sian ki služba, dali vakerea e manušenge e Jehovaskoro sveto anav? Dali pomožinea lenge te haljoven savo tano čače amaro Devel? Agjaar, tu falinea e Devleskoro anav. Ponadari da falin e Devleskoro sveto anav, agjaar so ka pomožine e manušenge te doznajnen savi ličnost tano ov. Agjaar ka šaj te spasine nekaskoro životo. Isto agjaar, ka dža palo o vodstvo tle Careskoro, e Isus Hristoseskoro, hem soj najvažno ka radujne tle Dade, e Jehova, kova soj pherdo mangipaja. Ov odlučno te faline leskoro anav „ki celi večnost!“ (Ps. 145:2).