1. Lé Yehowa sɛntɔwo waɖaŋ wanɔ nu do, so sasa hwenu keke vaɖo egbɛɔ?

 EXLƆNYINYI ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ le veviɖe nɔ eoa? Mìkando ji mɔ ahan enyi nɔ eo nɛ! Yí denyi eo ɖekɛ yɔ o. So keke sasa hwenu ɖyiɔ, amɛ sugbɔ kpɔɛni ahan shigbe eo nɛ. (Eha. 104:​33, 34) Amɛ sugbɔ wa vɔnsawo keŋ asɔ sɛn Yehowa. Ahanke ele nɔ mɛ ciwo yí woyɔnɔ le Izraɛli sa mɔ Naziritɔwo nɛ. Miwo wonyiɔ? Yí nyi mìatɛnŋ akpla so wowo kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

2. (a) Miwo yí nyi Naziritɔwoɔ? (Amɛhlɛnhlɛn 6:​1, 2) (b) Nyi yí taɖo Izraɛlivi ɖewo sɔnɔ gbeta mɔ yewoanyi Naziritɔwoɔ?

² Enyɔgbe “Naziritɔ” so Ebre nyɔgbe ci gɔnmɛ yí nyi “Mɛ ci yí le yi ɖekɛ,” “Mɛ ci wosɔ do akpo,” alo “Mɛɖe ci wosɔ mɔ yɛawa edɔ vevi ɖeka.” Nyɔgbe cɛ dredreɛ Izraɛlivi ciwo yí wa vɔnsawo yí awa edɔ vevi ɖeka nɔ Yehowa koɖo ezolelanmɛ. Moizi Se lɔ ɖe emɔ yí ŋsu ɖe alo nyɔnu ɖe aɖo egbe vevi ɖeka nɔ Yehowa mɔ yeanyi Naziritɔ na nɔ hwenu ɖe. a (Hlɛn Amɛhlɛnhlɛn 6:​1, 2.) Nɔ Izraɛlivi ŋsu alo nyɔnu ɖe ɖo egbe mɔ yeanyi Naziritɔɔ, éɖo awa do ese ɖekatɔwo ciwo ji Izraɛlivi kpɛtɛwo deɖo awa do o. Nyi yí taɖo Izraɛlivi ɖe aɖo egbe mɔ yeanyi Naziritɔɔ? Taŋfuin Izraɛlivi ŋsu alo nyɔnu ŋtɔ́ ɖo lɔnlɔn sugbɔ nɔ Yehowa yí xɔ shicu sugbɔ le yi gbe mɛ.—2 Ese. 6:5; 16:17.

3. Lé Mawu mɛwo le shigbe Naziritɔwo nɛ le egbɛ mɛ doɔ?

³ Ci “Kristo se” lɔ vaɖɔli Moizi Se lɔɔ, wovaɖo te toto ci  wowa mɔ mɛɖe anyi Naziritɔ. (Gal. 6:2; Rɔm. 10:4) Ele ahan gan, shigbe Naziritɔwo nɛɔ, Yehowa mɛ ciwo yí li le egbɛ mɛ kpɔtɔ dadasɛ edro sɛnŋ ci woɖo mɔ yewoasin koɖo yewo ji, yewo kla yewo susu koɖo yewo ŋsɛnwo pleŋ. (Maki 12:30) Mìsɔ dro yí ɖonɔ gbe ni mɔ mìawɛ ahan, hwenu mìsɔ mìwoɖekiwo jo nɔ Yehowa mɔ mìasin. Nɔ mìanɔ agbe asɔ koɖo edro ŋtɔ́ɔ, ele mɔ mìabubɔ mìwoɖekiwo yí awa Yehowa dro keŋ awa vɔnsawo ni. Hwenu mìakplakpla nu so lé Naziritɔwo nɔ agbe yí esɔ koɖo egbe ci woɖo nuɔ, mìatɛnŋ akpɔ nukplamu nywiwo ciwo yí akpedo mì nu mìwo can mìanɔ agbe asɔ koɖo egbe ciwo mìɖo. b (Matie 16:24) Mìakpɔ kpɔwɛ ɖewo.

WANƆ VƆNSAWO

4. Sɔ koɖo Amɛhlɛnhlɛn 6:​3, 4 ɖe, vɔnsa ciwo yí Naziritɔwo wanɔɔ?

⁴ Hlɛn Amɛhlɛnhlɛn 6:​3, 4. Naziritɔ deɖo anu aha muamɛ ɖekpokpui o, yí wodeɖo aɖu vɛnkusɛnsɛn alo vɛnkusɛnsɛn xuxu ɖe o. Amɛ ciwo yí trɔdo wo sɔ jijɔ ɖunɔ enu hunnɔwo blaŋblaŋ yí esɔgbe ahan, ɖo ŋɖe dedɔn le enu hunnɔwo ɖuɖu mɛ o. Bibla nu mɔ “vɛn donɔ jijɔ nɔ agbetɔ ji” yí enyi enunana so Mawu gbɔ. (Eha. 104:​14, 15) Vɔ Naziritɔwo lɔnnɔ faa wanɔ vɔnsawo keŋ tanɔshi ŋtɔ́wo ɖuɖu. c

5. Vɔnsa ciwo Madián koɖo Marcela ɖui yí waɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁵ Shigbe Naziritɔwo nɛɔ, mìwo can mìwanɔ vɔnsawo keŋ awa edɔ sugbɔ nɔ Yehowa. Mìakpɔ Madián koɖo Marcela kpɔwɛ. d Enu nyɔ nɔ asu koɖo ashi cɛwo yí wovo le agbe mɛ. Madián ɖo edɔ nywi ɖeka yí wanɔ ci yí dɔ yí wole axwe nywi ɖeka mɛ. Ele ahan gan, woji mɔ yewoawa sugbɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Woɖui mɔ yewoawa trɔtrɔ ɖewo keŋ aɖo tajinu ŋtɔ́ gbɔ. Wonu mɔ: “Mìtɔ mìwo hozanzanwo ɖeɖe kpɔtɔ. Mìvayi ci axwe hwɛhwɛ ɖeka mɛ yí sa mìwo hun.” Madián koɖo Marcela deɖo awa vɔnsa cɛwo sa o. Vɔ wowɛ ahan, keŋ atɛnŋ awa sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Gbeta cɛ ci wosɔ na yí wokpɔ jijɔ le agbe mɛ haan.

6. Nyi yí taɖo Kristotɔwo wanɔ vɔnsawo le egbɛ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

 ⁶ Kristotɔ ciwo yí li egbɛ sɔ jijɔ wanɔ vɔnsawo yí sɔnnɔ wowoɖekiwo na keŋ azan hwenu sugbɔ le teokrasidɔwo wawa mɛ. (1 Kor. 9:​3-6) Yehowa debiɔbiɔ so mì shi mɔ mìwo le wa vɔnsawo duudan o yí enu ciwo mìtashi lɔwo denyi enudɔndɔnwo gbɔxwe o. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo so gbeɖe edɔ ci wowanɔ koɖo wowo xwe ɖɛ. Amɛ sugbɔ sɔnɔ gbeta mɔ yewodaɖeblɛ alé alɔ alo aji evi o. Mɛɖewo sɔnɔ gbeta mɔ yeawoayi sumɔ le fini eʒan sugbɔ le, nɔ éʒan mɔ woaso gbeɖe wowo mɛveviwo ɖɛ can. Amɛ sugbɔ le mì mɛ yí wanɔ vɔnsa cɛwo ɖo mìji mɔ mìana mìwo nuvevitɔ Yehowa. Kando ji mɔ, gbeta ci èsɔ yí wakɔ vɔnsa ɖekpokpui, nɔ ényi hwɛhwɛ alo gangan can mɔ yeasin jejeɛŋ ni sugbɔ.—Ebre. 6:10.

LƆN ATO AKPO NƆ AMƐWO

7. Cukaɖa ci Naziritɔ ɖe atɛnŋ ado go nɔ éɖui mɔ yeawa do egbe ji eɖo jiɔ? (Amɛhlɛnhlɛn 6:5) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁷ Hlɛn Amɛhlɛnhlɛn 6:5. Naziritɔwo ɖo gbe mɔ yewodakpa eɖa o. Ényi emɔ ɖeka ci ji wotonɔ yí danasɛ mɔ yewobubɔ yewoɖekiwo nɔ Yehowa keŋkeŋ. Nɔ Izraɛlivi ɖe nyi Naziritɔ na nɔ hwenu jinjinɖeɔ, eɖa yitɔwo vajinjinnɔ, eyi mɛbuwo atɛnŋ anya fafɛɖe mɔ Naziritɔ enyi. Nɔ amɛwo buini yí donɔ ŋsɛn yi mɔ yi le kpɔtɔ awakɔ do egbe ci edo jiɔ, ale fafɛɖe nɔ Naziritɔ lɔ mɔ ato akpo. Ewa ŋshishi mɔ le hweɖekanu le Izraɛliviwo xolɔlɔ mɛɔ, wodebunɔ naziritɔwo o yí wodekpenɔdo wo nu hɛnnɛ o. Le enyɔnuɖɛtɔ Amosu hwenuɔ, Izraɛlivi xɔsegbetɔwo “dɔ yí Naziritɔwo nu vɛn,” taŋfuin wowɛni ahan nɔ woŋgbewa do egbe ci woɖo mɔ yewodanu vɛn ji o. (Amosu 2:12) Hweɖewonuɔ, Naziritɔ ɖe ɖo agbedɔn ŋtɔŋtɔ gbɔxwe atɛnŋ awa do egbe ci eɖo ji yí ato akpo.

8. Nyi yí do ŋsɛn eo le enu ci yí jɔ do ɖajɛvihwɛ Benjamin ji mɛɔ?

⁸ Nɔ mìwanɔ ŋkpɛn can ɔ, Yehowa akpedo mì nu mìwo can mìatɛnŋ agbedɔn yí ato akpo nɔ amɛwo. Mìasɔ Benjamin kpɔwɛ. Éɖo exwe amɛ̀wo yí nyi Kunuɖetɔ le Norvège. Ci wowakɔ ahwa le Ukraineɔ, wowo suklu wa toto ɖeka yí sɔ nɔ godu nɔ Ukraine. Wonu nɔ ɖeviwo mɔ wo le do enu ciwo yí ɖo shinŋmɛ drapo Ukraine tɔ keŋ ale eha jikɔ. Benjamin ɖui mɔ yedava eju lɔ mɛ wana ŋtɔ́ tɔxu o keŋ nɔ azɔge nɔ fini wowakɔ enu lɔ le. Ele ahan gan, cica ɖeka kpɔɛ yí do axwa yí nu ni mɔ: “Va lɛ yí abɔ do mì nu kakayɛ. Mì pleŋ le te kpɔ eo!” Benjamin sɔ  edɔngbegbe yí te gogo cica lɔ yí nu ni mɔ: “Ŋdele akpa ɖe ji o yí ŋdenɔnɔ politiki gbɛbɔbɔ ɖe mɛ o. Eyi taɖo, Yehowa Kunuɖetɔ sugbɔ le gakpamɛ ɖo wogbe mɔ yewodayi ahwa o.” Cica lɔ se nu gɔnmɛ yí tashi Benjamin yí eso le wana lɔ tɔxu. Vɔ yi suklu kpenawo tɔ biɛbiɛ se mɔ, nyi yí taɖo yi dejikɔ avabɔ do yewo nu ma. Benjamin caka le yiɖeki mɛ keke hwɛɖeka kli yí kpɔtɔ aɖa avin do, vɔ égbedɔn yí gbetrɔ yí nu nyɔ ciwo enu nɔ cica lɔ nɔ yi sukluxɔmɛvi lɔwo. Yi goduɔ, Benjamin nu nɔ yi jilawo mɔ Yehowa kpedo ye nu yí yehwlɛn ta nɔ ye xɔse.

9. Lé mìatɛnŋ ado jijɔ nɔ Yehowa ji doɔ?

⁹ Ci mìsɔ gbeta mɔ mìase tonu nɔ Yehowaɔ, edɔ yí amɛwo kpɔɛ mɔ mìto akpo nɔ yewo. Éʒan edɔngbegbe nɔ mìatɛnŋ adasɛ nɔ amɛwo mɔ mìnyi Yehowa Kunuɖetɔwo le dɔmɛ alo le suklu. Ci xexe lɔ fɔn yí dadahɛn doji ŋkeŋkeɔ, étɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ, mìanɔ agbe asɔ koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo yí adra eŋɛnywi lɔ nɔ mɛbuwo. (2 Tim. 1:8; 3:13) Vɔ ɖonɔ ŋwi gashiagamɛ mɔ nɔ mìgbedɔn yí to akpo nɔ mɛ ciwo yí desɛnnɔ Yehowaɔ, ana yí mìado “jijɔkpɔkpɔ lanmɛ nɔ [Yehowa.]”—Elo. 27:11; Mal. 3:18.

KPƆTƆ ASƆ YEHOWA SƆ ÐO TEXWE ŊKƆTƆ LE AO GBE MƐ

10. Lé wawa do enyɔ ciwo wonu le Amɛhlɛnhlɛn 6:​6, 7 mɛ atɛnŋ anyi tetekpɔ nɔ Naziritɔwo doɔ?

¹⁰ Hlɛn Amɛhlɛnhlɛn 6:​6, 7. Naziritɔwo deɖo asɔ amɛkuku gbɔ o. Taŋfuin dabui mɔ vɔnsa gangan ɖe yí enyi o. Vɔ le Bibla hwenuɔ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ Naziritɔ ɖe nɔ awa do nyɔ cɛ ji vevitɔ nɔ yi xomumɛtɔ ɖe ku. Kɔnu enyi hwenɔnu mɔ nɔ mɛɖe kuɔ, woɖo anɔ ecɔ lɔ gbɔ. (Ʒan 19:​39, 40; Edɔ. 9:​36-40) Vɔ Naziritɔ ɖe, datɛnŋ awa do kɔnu ŋtɔ́wo ji o. Nɔ wowo xomumɛtɔwo le gbazavi sekɔ sugbɔ hwenɔnu can ɔ, woakpɔtɔ awakɔ do egbe ci woɖo ji yí adasɛ mɔ yewoɖo xɔse sɛnŋ. Kankandoji li mɔ, Yehowa do ŋsɛn yi sɛntɔ edɔngbetɔ cɛwo yí wotɛnŋ do ji le cukaɖa ŋtɔ́wo mɛ.

11. Nyi Kristotɔwo ɖo aɖui mɔ yewoawa nɔ wosɔsɔ gbeta so xomumɛnyɔwo nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹¹ Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìdesɔ amɛɖekisɔsɔna gbe ci mìɖo nɔ Yehowa sɔ munɔ munu o. Édɔ yí mìnyanɔ gbeta ciwo mìasɔ koɖo lé mìawa nu do le  xomumɛnyɔwo mɛ. Mìwanɔ edɔ sɛnsinɖe yí kpɔnɔ mìwo xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ, vɔ mìdeɖo asɔ mìwo xomumɛtɔwo dro sɔ ɖo ŋkɔ nɔ Yehowa dro wawa gbeɖe o. (Mat. 10:​35-37; 1 Tim. 5:8) Hweɖewonuɔ, étɛnŋ jɔ mɔ mìasɔ gbeta ɖewo ciwo yí dajɔ ji nɔ mìwo xomumɛtɔwo o, gan yí ajɔ ji nɔ Yehowa.

12. Ci Alexandru kpɔkpɔ yi xomu cukaɖa sɛnŋ ɖeka gbɔ ɖe, nyi ewaɔ, yí nyi yí dewaɔ?

¹² Kpɔ enu ci yí jɔ do Alexandru koɖo ashiɛ Dorina ji ɖa. Ci asu koɖo ashi cɛ kpla Bibla na nɔ exwe ɖeka goduɔ, Dorina sɔ gbeta mɔ yeami yí gbeji mɔ Alexandru can le mi hɛnnɛ. Vɔ ésɔ ayejeje yí nu ni ɖɔɖɔɖɔ mɔ, yeakpɔtɔ akplakpla nu lɔ. Enyɔ lɔ dejɔ ji nɔ Dorina ɖeeɖe o yí etekpɔ mɔ yeaʒin ji nɔ ami enu lɔ kplakpla. Alexandru nu mɔ yetekpɔ yí mɔŋje enu ci yí wɛwɛ mɛ, vɔ yi defa do ye ɖeeɖe o. Hweɖewonuɔ, nɔ Dorina zuizuiɛ yí xokɔ nuxu ni koɖo adan ɔ, ékpɔɛni mɔ yeatashi Bibla lɔ kplakpla. Vɔ Alexandru do ji yí kpɔtɔ sɔ Yehowa sɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ yí kpɔtɔ ɖokɔ lɔnlɔn koɖo bubu gangan nɔ ashiɛ. Le vɔvɔnuɔ, kpɔwɛ nywi yitɔ dɔ yí ashiɛ tɔ Bibla kplakpla keke vawa ʒinʒindoshimɛ.—Kpɔ video ci yí nyi Alexandru koɖo Dorina Văcar: “Lɔnlɔn gbɔnnɔ ji ɖɛ yí wanɔ xomɛvu” le video eɖekplɔɖedo “Nyɔnɔnwi lɔ trɔtrɔ agbenɔnɔwo” le jw.org ji.

13. Lé mìatɛnŋ adasɛ mɔ mìlɔn Yehowa yí gbelɔn mìwo xomumɛtɔwo doɔ?

¹³ Yehowa yí ɖo xomu ɖɛ yí eji mɔ mìakpɔ jijɔ le xomu lɔ mɛ. (Efe. 3:​14, 15) Nɔ mìji mɔ mìakpɔ jijɔ nyɔnɔnwitɔɔ, ele mɔ mìawa nuwo shigbe lé Yehowa ji do nɛ. Kando ji mɔ, vɔnsa ciwo èwakɔ yí ale bu nɔ ao xomu keŋ sɔ bubu koɖo lɔnlɔn wanɔ nu do wo nu jɔjɔ ji nɔ Yehowa sugbɔ.—Rɔm. 12:10.

MÌADO ŊSƐN MÌWONƆNƆWO YÍ AWA NAZIRITƆWO TƆ HAN

14. Miwo koŋ yí mìɖo aje agbla yí adonɔ ŋsɛn koɖo mìwo nuxuwoɔ?

¹⁴ Amɛ ciwo pleŋ yí sɔ gbeta mɔ yewoasɛn Yehowa gbɛ ɖo ale gbesɔsɔ awa vɔnsawo ɖo woluin. Hweɖewonuɔ, yi wawa dale fafɛɖe o. Lé mìatɛnŋ akpedo mìwonɔnɔwo nu nɔ mìawa vɔnsawo nɔ Yehowa doɔ? Mìwo nuxuwo lé donɔ ŋsɛn amɛ. (Job 16:5) Mɛɖewo le ao hamɛ lɔ mɛ yí jejeɛ agbla mɔ yewoanɔ agbe kleŋ, keŋ awa sugbɔ le teokrasidɔwo mɛa? Èjeshi jajɛ ɖewo ɖɛ ciwo yí gbegbeɛdɔn le suklu keŋ ato akpo nɔ mɛbuwo, ci egbɔngbɔnnu nɔ wo can a? Bibla nukplaviwo  koɖo mìwo kpena xɔsetɔ ɖewo dodoɔ egbla keŋ akpɔtɔ anɔ gbeji, ɖo wowo xomumɛtɔwo ciciɛ yumɛ nɔ woa? Wa ci ji èkpe keŋ ado ŋsɛn mɛ ŋtɔ́wo yí anu lé wowo nu jɔkɔ ji nɔ mì do ci wogbegbeɛ dɔn yí wakɔ vɔnsawo nɔ Yehowa.—Filemɔ. 4, 5, 7.

15. Lé mɛɖewo kpedo mɛ ciwo yí le gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ doɔ?

¹⁵ Hweɖewonuɔ, mìatɛnŋ awa enuŋtɔŋtɔ ɖewo keŋ asɔ kpedo mìwo kpena Kristotɔ ciwo yí wakɔ gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ nu. (Elo. 19:17; Ebre. 13:16) Edro vevi ci nɔvinyɔnu shinshin egbejinɔtɔ ci yí le Sri Lanka ɖo nɛ. Wocu eho sugbɔ ɖeka ni yí eji mɔ yeakpedo nɔvinyɔnu jajɛ mɔɖetɔ amɛve ɖekawo nu nɔ woakpɔtɔ ayi wowo kunuɖeɖedɔ lɔ ji, ci wotokɔ eho cukaɖawo mɛ can. Eyi taɖo, esɔ gbeta yí cunɔ krediho ci wozannɔ le wleci ɖekaɖeka mɛ ɖaɖa wo. Nɔvinyɔnu cɛ wa ɖaŋ wa nu nywiɖe!

16. Nyi mìatɛnŋ akpla so Naziritɔwo toto ci yí ni vayi nuɔ?

¹⁶ Naziritɔ ciwo yí sɔ wowoɖekiwo na faa vayi ɖo kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ mì yí kankandoji li mɔ, mìatɛnŋ akpla enu sugbɔ so wo gbɔ! Vɔ egbe cɛ ci Naziritɔwo ɖo lɔ gbekpla ŋɖeka mì so mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ Yehowa nu. Ékando ji mɔ mìwo dro vevi enyi mɔ mìado jijɔ ni yí awa vɔnsawo yí anɔ agbe asɔ koɖo amɛɖekisɔsɔna gbe ci mìɖo ni. Yehowa do bubu mì nu ci ehun emɔ nɔ mì mɔ mìwoŋtɔwo asɔ gbeta yí alɔn ye. (Elo. 23:​15, 16; Maki 10:​28-30; 1 Ʒan 4:19) Naziritɔwo toto lɔ dasɛ mɔ Yehowa donɔ jeshi vɔnsa ciwo mìwanɔ keŋ asin yí wojenɔŋ ni. Mína nɔ mìaɖui koŋ yí akpɔtɔ asɛnsɛn Yehowa yí asɔ mìwoɖekiwo na faa yí awa ci ji mìkpe ni.