Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

KATAK 16

AL 64 Lañlõñ in Bõk Kun̦aad ilo Jerbal in M̦adm̦õd Eo

Wãween ko ñan Kal̦apl̦o̦k Am̦ Lañlõñ ilo Jerbalin Kwal̦o̦k Naan

Wãween ko ñan Kal̦apl̦o̦k Am̦ Lañlõñ ilo Jerbalin Kwal̦o̦k Naan

“Karejar ñan [Jeova] ilo lañlõñ.”SAM 100:2.

UNIN KATAK IN

Katak in ej kwal̦o̦k kõn men ko jemaroñ kõm̦m̦ani ñan kal̦apl̦o̦k ad lo lañlõñ ilo jerbalin kwal̦o̦k naan.

1. Ewi wãween an jet iaan ro jeid im jatid eñjake kõn aer kõnono ippãn armej ro ilo jerbalin kwal̦o̦k naan? (Bar lale pija eo.)

 ÃINWÕT armej ro an Jeova, jej kwal̦o̦k naan ñan ro jet kõnke jej yokwe Jemãdwõj ilañ im jekõn̦aan jipañ er ñan jel̦ã kajjien. Elõñ ri-kwal̦o̦k naan ro rej m̦õn̦õn̦õ ilo aer kõm̦m̦ane jerbal in. Bõtab ñan ro jet, epen aer lo lañlõñ ilo jerbal in. Etke? Kõnke jet remaroñ lukkuun ejjookok ak l̦õmn̦ak bwe ejjab em̦m̦an wãween aer katakin ro jet. Ñan ro jet emaroñ jab em̦m̦an ippãer lol̦o̦k armej ro ilo m̦õko im̦weer ak rar jab kũr er. Jet remaroñ mijak bwe armej ro renaaj inepata ak illu ippãer. Im ñan ro jet, kar katakin er bwe ren jab kõm̦m̦an an ro jet illu ak inepata. Meñe rein jeid im jatid rej lukkuun yokwe Jeova, ak epen aer kepaake armej ro rejaje kajjier im kwal̦o̦k ennaan eo em̦m̦an ñan er. Ijoke, rejel̦ã ewi joñan an aorõk jerbal in, im rej ekkeini aer bõk kun̦aaer ilo jerbal in. Ejjel̦o̦k pere bwe el̦ap an Jeova m̦õn̦õn̦õ ippãer!

Em̦m̦an ke ippam̦ jerbalin kwal̦o̦k naan? (Lale pãrokõrããp 1)


2. El̦aññe jet iien epen am̦ lo lañlõñ ilo jerbalin kwal̦o̦k naan, etke kwõjjab aikuj in ebbweer?

2 Jet iien epen ke am̦ lo lañlõñ ilo jerbalin kwal̦o̦k naan kõn am̦ bõk eñjake kein? El̦aññe aet, jouj im jab ebbweer. Am̦ pere eok make emaroñ kwal̦o̦k bwe ettã bũruom̦ im bwe kwõjjab kõn̦aan bõktok nõbar ñan kwe make. Ak emaroñ bar kwal̦o̦k bwe kwõjjab kõn̦aan akwããl ippãn armej. Im ejjel̦o̦k juon ekõn̦aan kõm̦m̦an an ro jet inepata ak illu, el̦aptata ñe jej kajjioñ jipañ ro jet. Jem̦am̦ ilañ elukkuun jel̦ã kõn eñjake ko am̦ im ekõn̦aan jipañ eok. (Ais. 41:13) Ilo katak in, jenaaj etale l̦alem wãween ko kwõmaroñ kõm̦m̦ani ñan jipañ eok kõn eñjake kein im ñan am̦ maroñ lo lañlõñ ilo jerbalin kwal̦o̦k naan.

KÕTL̦O̦K AN NAANIN ANIJ KÕKAJOOR EOK

3. Ta eo ear jipañ ri-kanaan Jeremaia ñan kwal̦o̦k naan ñan ro jet?

3 Jãn tõre ko etto tok ñan kiiõ, ennaan eo jãn Anij ear kõkajoor ri-karejar ro an ñe ej wõr juon aer jerbal epen rej aikuj kadedeikl̦o̦k. Ñan waanjoñak, l̦õmn̦ak m̦õk kõn ri-kanaan Jeremaia. Ear jenliklik ke Jeova ear lel̦o̦k ñane jerbal eo ñan kwal̦o̦k naan. Jeremaia ear ba: “Ijjab jel̦ã kõnnaan, bwe ña l̦addik wõt.” (Jrm. 1:6) Ewi wãween an kar anjo̦ ioon an pere e make? Ear bõk kõkajoor jãn men ko Anij ear ba ñane. Jeremaia ear ba: “Ear ilo bũruõ ãinwõt juon kijeek eurur im ekilõk ilo di ko diũ; im iar m̦õk in dãpiji.” (Jrm. 20:​8, 9) Meñe ear wõr juon an Jeremaia teretore epen, bõtab ennaan eo Anij ear lel̦o̦k ñane bwe en kwal̦o̦k ñan armej ro ear kõkajoore ñan kajejjete jerbal in.

4. Ta eo ej wal̦o̦k ñe jej riiti Naanin Anij im kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kake? (Kolosse 1:​9, 10)

4 Kũrjin ro rej bõk kõkajoor jãn ennaan eo jãn Naanin Anij. Ke rijjilõk Paul ear jejel̦o̦k ñan eklejia eo ilo Kolosse, ear ba bwe ikijjeen aer bõk jel̦ãl̦o̦kjen̦ eo ejim̦we, men in enaaj kõm̦akũt ro jein im jatin ñan “mour ekkar ñan wãween eo Jeova ej m̦õn̦õn̦õ kake” ilo aer wõnm̦aanl̦o̦k wõt im “jebar leen jerbal ko rem̦m̦an otemjej.” (Riit Kolosse 1:​9, 10.) Jerbal kein rem̦m̦an rej kitibuj ad kwal̦o̦k naan kõn ennaan eo em̦m̦an. Kõn men in, ñe jej riiti Naanin Anij im kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kake, ekajoorl̦o̦k tõmak eo ad ilo Jeova im el̦apl̦o̦k ad jel̦ã joñan an aorõk ñan ad kwal̦o̦k naan kõn Aelõñ eo.

5. Ewi wãween ad maroñ lukkuun bõk tokjãn jãn ad riit im katak Baibõl̦ eo?

5 Ñan ad lukkuun bõk tokjãn jãn Naanin Anij, jejjab kõn̦aan ekkaiuriur ñe jej riit, katak, im kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kõn men ko jej katak kaki. Kwõn lukkuun bõk am̦ iien. El̦aññe kwõj riiti juon eoon me epen am̦ mel̦el̦e kake, jab kõjekdo̦o̦ne. Ijello̦kun am̦ wõnm̦aanl̦o̦k wõt jãn eoon eo, kõjerbale Watch Tower Publications Index ak Bok in Jipañ Ri Kõnnaan ro an Jeova ñan Kappok Mel̦el̦e ñan pukot juon kõmel̦el̦e kõn eoon eo. El̦aññe kwõj bõk am̦ iien ñe kwõj katak, enaaj l̦apl̦o̦k am̦ lõke bwe men ko Naanin Anij ej ba rem̦ool. (1 Tes. 5:21) Ñe el̦apl̦o̦k am̦ tõmak ilo Naanin Anij, enaaj l̦apl̦o̦k am̦ lo lañlõñ ñe kwõj kwal̦o̦k ñan ro jet men ko kwaar katak kaki.

LUKKUUN KÕPPOJAKL̦O̦K IM̦AAN ÑAN JERBALIN KWAL̦O̦K NAAN

6. Etke jej aikuj lukkuun kõppojakl̦o̦k im̦aan ñan jerbalin kwal̦o̦k naan?

6 El̦aññe kwõj lukkuun kõppojakl̦o̦k im̦aan ñan jerbalin kwal̦o̦k naan, enaaj dikl̦o̦k am̦ ikkũm̦kũm̦ ñe kwõj kõnono ippãn armej ro. Jesus ear jipañ ri-kal̦oor ro an bwe ren pojak m̦okta jãn an kar jilkinl̦o̦k er ñan aer kwal̦o̦k naan. (Luk 10:​1-11) Kõnke rar jerbali men ko Jesus ear katakin er kaki, ri-kal̦oor ro rar lukkuun lañlõñ kõn men ko rar maroñ katõpraki.—Luk 10:17.

7. Ewi wãween jemaroñ kõppojakl̦o̦k im̦aan ñan ad kwal̦o̦k naan? (Bar lale pija eo.)

7 Ewi wãween jemaroñ kõppojakl̦o̦k im̦aan ñan ad kwal̦o̦k naan? Jej aikuj l̦õmn̦ak kõn ta ko jekõn̦aan ba im bareinwõt kõn wãween ad maroñ ba men kein ilo naan ko ad make. Ej bareinwõt juon menin jipañ ñe jej l̦õmn̦ak l̦o̦k im̦aan kõn jet iaan wãween ko armej ro ilo teretore eo remaroñ em̦m̦akũt ñan ennaan eo jej kwal̦o̦ke, im l̦õmn̦ak kõn wãween ad maroñ uwaak er. Innem ñe jej kepaake im kõnono ippãn armej ro, jemaroñ kate kõj ñan jab ikkũm̦kũm̦, jemaroñ ettõñdikdik, im kwal̦o̦k jouj ñan er.

Lukkuun kõppojakl̦o̦k im̦aan ñan kwal̦o̦k naan (Lale pãrokõrããp 7)


8. Ewi wãween an Kũrjin ro ãinwõt jãpe ko kõm̦m̦an jãn kũl̦e me rijjilõk Paul ear waanjoñak kake?

8 Rijjilõk Paul ear kwal̦o̦k ta ijo kun̦aad ilo jerbalin kwal̦o̦k naan ke ear ba: ‘Jej ãinwõt jãpe kõm̦m̦an jãn kũl̦e im ewõr juon m̦weiuk eaorõk ippãd.’ (2 Kor. 4:7) M̦weiuk ta in eaorõk? Ej jerbalin lo̦mo̦o̦r eo ñan kwal̦o̦k kõn ennaan eo kõn Aelõñ eo. (2 Kor. 4:1) Ak jãpe ta ko kõm̦m̦an jãn kũl̦e? Eokwe, jãpe kein rej jutak kõn ri-karejar ro an Anij me rej kwal̦o̦k kõn ennaan eo em̦m̦an ñan ro jet. Ilo tõre ko an Paul, ro rar jerbalin peejnej rar kõjerbali jãpe ko kõm̦m̦an jãn kũl̦e ñan bõkto-bõktak m̦weiuk ko raorõk ãinwõt m̦õñã, wain, im jããn. Ejja ãindeinl̦o̦k wõt, Jeova ej letok eddo eo ñan kõj bwe jen kwal̦o̦k kõn ennaan eo em̦m̦an me el̦ap an aorõk. Ikijjeen jipañ eo jãn Jeova, jemaroñ bõk kajoor eo jej aikuji ñan ad kwal̦o̦k kõn ennaan eo em̦m̦an ilo tiljek.

JAR BWE JEOVA EN LETOK PERAN

9. Ewi wãween jemaroñ anjo̦ ioon mijak armej ak mijak an ro jet jab roñjake kõj? (Bar lale pija eo.)

9 Jet iien, jemaroñ mijak armej ak mijak bwe reban roñjake kõj. Ewi wãween ad maroñ anjo̦ ioon eñjake kein? L̦õmn̦ak kõn jar eo an rijjilõk ro ke kar jiroñ er bwe ren jab kwal̦o̦k naan. Ijello̦kun aer mijak, rar kajjitõk ippãn Jeova bwe en jipañ er ñan “wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kõnnaan kõn naan eo [an] ilo peran.” Jeova ear kajju uwaake jar eo aer. (Jrb. 4:​18, 29, 31) Innem el̦aññe jet iien jej bar mijak armej ñe jej kwal̦o̦k naan, jej aikuj bareinwõt jar bwe Jeova en jipañ kõj. Kajjitõk ippãn Jeova ñan jipañ eok bwe yokwe eo am̦ ñan armej en anjo̦ ioon am̦ mijak armej.

Jar bwe Jeova en lewaj peran (Lale pãrokõrããp 9)


10. Ewi wãween an Jeova jipañ kõj kajejjet jerbal eo ad ãinwõt Ri-Kõnnaan ro an? (Aiseia 43:​10-12)

10 Em̦õj an Jeova kããlõt kõj bwe jen Ri-Kõnnaan ro an, im ej kallim̦ur bwe enaaj jipañ kõj ñan kwal̦o̦k peran. (Riit Aiseia 43:​10-12.) L̦õmn̦ak kõn emãn iaan wãween ko ej kõm̦m̦ane men in. M̦oktata, Jesus ej pãd ippãd jabdewõt iien jej kwal̦o̦k naan kõn ennaan eo em̦m̦an. (Matu 28:​18-20) Kein karuo, em̦õj an Jeova jitõñ enjel̦ ro bwe ren jipañ kõj. (Rev. 14:6) Kein kajilu, em̦õj an Jeova letok ñan kõj jetõb kwõjarjar eo an ãinwõt juon rijjipañ ñan kakeememej kõj kõn men ko jaar katak kaki. (Jon 14:​25, 26) Im kein keemãn, em̦õj an Jeova letok ro jeid im jatid bwe ren jerbal ippãd. Ikijjeen jipañ eo jãn Jeova im an ro jeid im jatid rejetake kõj, epãd ippãd aolep men ko jej aikuji ñan kwal̦o̦k peran im wõnm̦aanl̦o̦k wõt im kwal̦o̦k naan.

JEL̦Ã UKOKTAK IM BÕK L̦ÕMN̦AK KO REM̦M̦AN

11. Ñe kwõj kwal̦o̦k naan, ewi wãween bwe kwõn maroñ iioon elõñl̦o̦k armej ro? (Bar lale pija eo.)

11 Kwõj ke jino ebbweer ñe epen am̦ iioon armej ro ilo m̦õko im̦weer? El̦aññe aet, kwõmaroñ kajjitõk ippam̦ make kajjitõk kein: ‘Armej ro ilo teretore eo aõ rej pãd ia kiiõ?’ (Jrb. 16:13) ‘Rej ke pãd ilo jikin jerbal ak rej ke kaikujkuj?’ El̦aññe ãindein, kwõnaaj ke iioon elõñl̦o̦k armej ro ñe kwõj kwal̦o̦k naan itõrerein ial̦ ko? Juon jeid im jatid em̦m̦aan etan Joshua ej ba, “Ikar lo iien ko repel̦l̦o̦k ñan aõ maroñ kwal̦o̦k naan ke iar pãd ilo jikin kaikujkuj ko im jikin baak wa ko.” Erro kõrã eo ippãn etan Bridget, rar iioon elõñl̦o̦k armej ro ilo m̦õko im̦weer ke rar lol̦o̦k er ilo jota im bareinwõt ilo ãlikin raelepen Jabõt.—Eps. 5:​15, 16.

Kõm̦m̦an ukoktak ilo jikejuul̦ eo am̦ (Lale pãrokõrããp 11)


12. Ewi wãween jemaroñ jel̦ã kõn ta ko armej rej tõmaki ak inepata kaki?

12 El̦aññe armej eo ejjab lukkuun itoklimo kõn ennaan eo jej kwal̦o̦ke, jemaroñ kajjioñ lale ta eo ej tõmake ak inepata kake. Joshua im Bridget rej kõjerbale kajjitõk ko itum̦aanin tũrããk ko ñe rej jino kõnnaan ippãn armej. Ñan waanjoñak, ñe rej kõjerbal tũrããk eo Ta L̦õmn̦ak eo Am̦ kõn Baibõl̦? rej ba: “Jet armej rej ba bwe Baibõl̦ eo ej juon bok jãn Anij, ak ro jet rejjab tõmak men in. Ta am̦ l̦õmn̦ak?” Ekkã an men in tõll̦o̦k ñan aerro bwebwenato ippãn armej.

13. Etke jemaroñ lo wõt tõprak ilo jerbalin kwal̦o̦k naan meñe armej ro remaroñ jab roñjake kõj? (Jabõn Kõnnaan 27:11)

13 Ad lo tõprak ilo jerbalin kwal̦o̦k naan ejjab wawa iioon wãween an armej ro em̦m̦akũt ñe jej kwal̦o̦k naan ñan er. Etke jemaroñ ba men in? Kõnke em̦õj ad kõm̦m̦ane men eo Jeova im eo Nejin rekõn̦aan bwe jen kõm̦m̦ane—jaar kwal̦o̦k naan kõn er. (Jrb. 10:42) Meñe jemaroñ jab iioon jabdewõt armej ñan kwal̦o̦k naan ñan er ak armej rejjab kõn̦aan roñjake kõj, bõtab jemaroñ lo wõt lañlõñ kõnke jejel̦ã bwe jej kabuñbũruon Jemãdwõj ilañ.—Riit Jabõn Kõnnaan 27:11.

14. Etke jemaroñ lo lañlõñ ñe bar juon ri-kwal̦o̦k naan ej lo juon eo eitoklimo ilo teretore eo ad?

14 Jemaroñ bareinwõt lo lañlõñ ñe bar juon ri-kwal̦o̦k naan ej lo juon armej eitoklimo ilo teretore eo. Em̦õj an Naan in Keeañ eo keidi jerbalin kwal̦o̦k naan eo ad ñan juon jerbalin lo̦mo̦o̦ren juon ajri eo ejebwãbwe. Elõñ armej rej bõk kun̦aaer ñan pukote ajri in, im rej pukote jãn jikin ñan jikin. Innem ñe rej loe ajri eo, aolep ro rar pukote, ejjab baj armej eo wõt me ear loe, rej lukkuun m̦õn̦õn̦õ. Ejja ãindeinl̦o̦k wõt, jerbalin kõm̦m̦an ri-kal̦oor ej juon jerbal me ekitibuj ijo kun̦aan aolep ilo eklejia eo. Jej aikuji aolep ro ilo eklejia eo ñan jipañ doon ñan kwal̦o̦k naan ñan aolep armej ilo teretore ko ad, im aolep rej lo lañlõñ ñe juon eo ekããl ej jino itok ñan iien kweilo̦k ko.

L̦ÕMN̦AK WÕT KÕN YOKWE EO AM̦ ÑAN JEOVA IM RO RI-TURUM̦

15. Ñe jej jerbale Matu 22:​37-39, ewi wãween an men in naaj jipañ kõj kal̦apl̦o̦k ad kijejeto ilo jerbalin kwal̦o̦k naan? (Bar lale pija eo .)

15 Jemaroñ kal̦apl̦o̦k ad kijejeto ilo jerbalin kwal̦o̦k naan ikijjeen ad l̦õmn̦ak wõt kõn yokwe eo ad ñan Jeova im ro ri-turid. (Riit Matu 22:​37-39.) Baj l̦õmn̦ak m̦õk kõn joñan an Jeova m̦õn̦õn̦õ ñe ej lo ad kõm̦m̦ane jerbal in im joñan an armej ro nãj m̦õn̦õn̦õ ñe rej jino katak Baibõl̦! Bar l̦õmn̦ak m̦õk kõn an naaj armej bõk lo̦mo̦o̦r ñe rej roñjake im em̦m̦akũt ñan ennaan in.—Jon 6:40; 1 Tim. 4:16.

Ñe jej l̦õmn̦ak wõt kõn yokwe eo ad ñan Jeova im ro ri-turid, men in enaaj jipañ kõj bwe en l̦apl̦o̦k ad lo lañlõñ ilo jerbalin kwal̦o̦k naan (Lale pãrokõrããp 15)


16. Ewi wãween ad maroñ lo lañlõñ ilo kwal̦o̦k naan meñe jejjab maroñ diwõj jãn m̦weo im̦õd? Kwal̦o̦k jet waanjoñak.

16 Kwõj ke juon eo ejjab maroñ diwõj jãn m̦weo im̦õn? El̦aññe aet, l̦õmn̦ak wõt kõn men ko kwõmaroñ kõm̦m̦ani ñan kwal̦o̦k yokwe eo am̦ ñan Jeova im ro ri-turum̦. Ilo iien eo kar wal̦o̦k nañinmej in COVID-19 eo, Samuel im Dania rar jab maroñ diwõjl̦o̦k jãn m̦weo im̦weer. Ilo kar tõre in ear lukkuun pen, rar ekkeini aer kwal̦o̦k naan ilo talboon, rar jeje lõta, im rar katak ippãn rũkkatak ro aer ilo Zoom. Samuel ear kwal̦o̦k naan ñan ro ear iioon er ilo jikin taktõ eo, ijo rar jipañe kõn nañinmejin kããnjer eo an. Ej ba: “Ñe jej iioon apañ ko relukkuun pen, men in emaroñ lukkuun jelõt l̦õmn̦ak ko ad, ãjmour ko ad, im tõmak eo ad. Jej aikuj kate kõj ñan lo lañlõñ ilo ad karejar ñan Jeova.” Ilo kar tõre in Samuel ear nañinmej, Dania ear okjak im ear aikuj babu wõt ilo peet eo an ium̦win jilu allõñ. Innem ear aikuj kõjerbal wiil̦jea ium̦win jijino allõñ. Dania ej ba: “Iar kate eõ kõm̦m̦ani men ko iar maroñe. Iar maroñ kwal̦o̦k naan ñan juon nõõj ear lotok eõ, im iar bar kwal̦o̦k naan ñan ro rar bõktok aikuj ko aõ ñan m̦weo. Ear bar em̦m̦an aõ bwebwenato ilo talboon ippãn juon eo ear jipañ ña ilo aõ taktõ.” Wãween ko Samuel im Dania rar iiooni rar kõm̦m̦an bwe en pen aer kõm̦m̦ani men ko rekõn kõm̦m̦ani m̦okta, bõtab rar kõm̦m̦ani men ko rar maroñe im rar lo lañlõñ ilo aer ãindein.

17. Ewi wãween am̦ maroñ lukkuun bõk tokjãn jãn kein jipañ ko ilo katak in?

17 Enaaj l̦apl̦o̦k ad bõk tokjãn jãn kein jipañ ko l̦alem jaar etali ilo katak in ñe jej jerbali aolepeer ippãn doon. Kajjojo iaan kein jipañ kein rej ãinwõt m̦õttan ko ilo juon iiõk. Ñe jej kobaik m̦õttan ko ilo juon iiõk ippãn doon, enaaj lukkuun enno̦. Ejja ãindeinl̦o̦k wõt, ñe jej jerbali aolep kein jipañ ko, jenaaj maroñ anjo̦ ioon l̦õmn̦ak ko rekabbweerer im enaaj l̦apl̦o̦k ad lo lañlõñ ilo jerbalin kwal̦o̦k naan.

EWI WÃWEEN AN MEN KEIN NAAJ JIPAÑ EOK LO LAÑLÕÑ ILO JERBALIN KWAL̦O̦K NAAN EO AD?

  • Ñe jej lukkuun kõppojakl̦o̦k im̦aan

  • Ñe jej jar bwe Jeova en letok peran

  • Ñe jej l̦õmn̦ak wõt kõn yokwe eo ad ñan Jeova im ro ri-turid

AL 80 Edjoñ im Lo bwe Jeova Em̦m̦an