Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

LAHATSORATSE FIANARAGNE 16

HIRA 64 Mahafaly ny Asa Fijinjana

Ino ty Hagnampe Antika Hampitombo ty Fifaleagne Tsapantika amy i Fanompoagney Ey?

Ino ty Hagnampe Antika Hampitombo ty Fifaleagne Tsapantika amy i Fanompoagney Ey?

“Manompoa i Jehovah am-pifaleagne.”​—SAL. 100:2.

TY HOTREA ATO

Handineke ty raha azontika atao mba hampitomboagne ty fifaleantika amy i fanompoagney ey tika amy ty lahatsoratse toy.

1. Ino ty tsapa ty ila’e naho fa mitory amo o ndatio? (Henteo i sarey.)

 AMY TY maha vahoa i Jehovah antika, le mitory amo o ndatio tika satria teantika i Raentika an-dagnitse agney sady teantika ty hagnampe o ndatio mba hahafantatse aze. Maro amo o mpitorio ro mahatrea fifaleagne naho fa manao i asa fitoriagney. Faie ty ila’e tsy hoe izay. Nagnino? Va’e saro-kegnatse ndra tsy matoky tegna ty ila’e. Va’e ho hafahafa amy ty ila’e ka ty militse an-tragno o ndaty agne, ie amy izao reke tsy nasae i ndatỳ. Misy ka ty matahotse kera hasiaha o ndatio. Ty ila’e zao va’e nampianaregne mba tsy hanao raha mahaboseke ty hafa. Ndra tie tena tea i Jehovah aza o rahalahy naho rahavaveo, le trea iareo fa tena sarotse ty mirehake i talily soay amy ty ndaty tsy fanta’e. Faie tsapa iareo ty maha lahibey i asay le mirehake izay avao amy ty hafa iareo. Tena mahafale i Jehovah zay!

Mahafale azo vao ty manao i asa fitoriagney? (Fehentsoratse 1)


2. Naho fa sarotse ama’o ty mahatrea fifaleagne amy i fanompoagney ey, le nagnino rehe ro tsy toko’e ho kivy?

2 Sarotse ama’o vao kindraike ty mahatrea fifaleagne amy i fanompoagney ey satria rehe mahatsapa i raha nirehafegne taloha teo rey? Naho izay, le ko kivy. Naho fa mahatsapa ho tsy matoky tegna rehe, le mampiseho zay tie miambane rehe le tsy te hisarike ty say o ndatio ama’o sady tsy te hifandietse amo o ndatio. Teantika naho tsy manohetse antika o ndatio lohotsie naho raha soa ty raha horehafentika ama’e. Mahafantatse soa ty raha sarotse atrehe’o i Rae’o an-dagnitse agney sady te hagnomey ze fagnampeagne ilae’o reke. (Isaia 41:13) Amy ty lahatsoratse toy tika le handineke soso-kevetse dime hagnampe antika hanohetse ze raha tsapantika zay sady handineke ty fomba hampitomboantika ty fifaleantika amy i fanompoagney ey.

ENGAO HAGNATANJAKE AZO TY SAONTSIN’AGNAHARE

3. Ino ty nagnampe i Jeremia mpaminany hitory?

3 Amparake izay, le nagnatanjake ty mpanompon’Agnahare ty hafatse boake amy ty Saontsi’e ao naho fa nisy asa sarotse nampanoegne iareo. Dineho ohatse ty Jeremia mpaminany. Nisalasala reke naho fa nanendre aze hitory ty Jehovah. Hoe reke: “Tsy mahay mizaka nio raho fa mbe ajaja.” (Jer. 1:6) Ino ty nagnampe aze mba hahavany hitory? Nagnatanjake aze ty Saontsin’Agnahare. Hoe reke: ‘Hoe afo nihiliagne agnate taolako ao ty saontsi’e. Rokake mitagne aze raho.’ (Jer. 20:8, 9) Ndra tie niatreke raha sarotse aza ty Jeremia tamy ty faritane’e, le nagnomey hery aze mba hahavita’e i asay i hafatse nasaegne nitorie’ey.

4. Ino ty raha hiseho naho mamaky sady misaintsaigne ty Saontsin’Agnahare tika? (Kolosianina 1:9, 10)

4 Mahazo hery boake amy ty hafatse amy ty Saontsin’Agnahare ao ka o Kristianao. Naho fa nanoratse hoahy ty fiangonagne ta Kolosia agne ty apostoly Paoly, le nirehake fa ty fahafantaragne ty maregne miomba ty zoton’arofo i Jehovah, le hagnampe o rahalahi’e reo mba ‘hamoa voa soa amy ty asa soa.’ ‘Hagnomey voninahitse i Jehovah’ iareo naho fa manao izay. (Vakio ty Kolosianina 1:9, 10.) Agnisa ty asa soa ty fitoriagne i talily soay. Faie naho fa mamaky naho misaintsaigne ty Saontsin’Agnahare rehe, le hatanjake ty finoa’o i Jehovah sady hazava ama’o ty maha lahibey ty fitoriagne ty hafatse miomba i Fanjakagney.

5. Ino ty hagnampe antika handrambe soa maro naho fa mianatse naho mamaky Baiboly?

5 Naho te handrambe soa boake amy ty Saontsin’Agnahare tika, le tsy toko’e ho memeke naho fa mamaky aze sady hianatse naho hisaintsaigne. Manokàgna fotoagne. Naho fa manomboke mamaky Baiboly rehe faie tsy mazava soa ama’o ty raha rehafe’e, le ko riognagne avao. Ampiasao ty Fanondroagne Boke ty Vavolombelo i Jehovah ndra ty Fitaovagne Fikarohagne Hoahy ty Vavolombelo i Jehovah mba hahatreava’o fagnazavagne miomba i andine’ey. Naho fa manokagne fotoagne hianaragne rehe, le hagnampe azo vao mainke hatoky ty hamarenagne amy ty Saontsin’Agnahare ao zay. (1 Tes. 5:21) Naho fa rese lahatse rehe, le hahafale azo ty hizara amy ty hafa ty raha nianara’o.

MAGNOMÀNA SOA NAHO FA HANOMPO

6. Nagnino tika ro toko’e hagnomagne soa naho fa hanompo?

6 Naho fa magnomagne soa rehe naho fa hanompo, le hahazo aigne soa naho fa mirehake amy ty hafa. Nagnampe o mpiana’eo mba hagnomagne soa ty Jesosy aloha ty handehana iareo hanompo. (Lioka 10:1-11) Noho iareo nampihatse ty raha nampianare i Jesosy, le nanjare nifale iareo satria afake nanao raha soa maro.​—Lioka 10:17.

7. Ino ty azontika atao naho fa magnomagne fanompoagne? (Henteo i sarey.)

7 Akore ty hagnomanantika ty fanompoantika? Mila dinehentika ty raha ho rehafentika naho ty fomba hirehafantika izay amy ty fomba firehantika. Hagnampe antika ka ty fandinehagne mialoha fihetseke roe ndra telo fitreantika amy i faritaney ey naho ty fitadidiagne ty fomba hamaleantika izay. Afara izay naho fa magnantogne o ndatio tika, le afake mikezake mba ho tony, ho somimoke vaho ho soa fagnahy.

Magnomàna soa naho fa hanompo (Fehentsoratse 7)


8. Amy ty heve’e manao akore o Kristianao ro manahake ty valagne tane arake i ohatse nirehafe i Paolỳ?

8 Nampiasa fagnoharagne hoe izao ty apostoly Paoly naho fa nirehake ty asa fitoriagne ataontika: “Managne ze harena zay agnate ty valagne tane zahay.” (2 Kor. 4:7) Ino o harena iohoe? Tsy ino zay fa ty hafatse mamonje aigne miomba i Fanjakagney. (2 Kor. 4:1) Inogne ka i valagne taney? Manondro ty vahoan’Agnahare mirehake i talily soay amy ty hafa zay. Tamy ty andro i Paoly, le nampiasa siny tane o mpamarotseo mba hindesagne raha sarobily agnisa izay ty hanegne, divay naho vola. Manahake izay ka fa nakigne i Jehovah amantika i hafatse sarobilỳ, zane hoe i talily soay. Noho ty fanohagna i Jehovah le afake ty hanagne ze hery ilaentika mba hitoriagne avao tika.

MIVAVAHA MBA HANAGNE HERIM-PO

9. Akore ty hahafahantika mandrese ty tahotse ndaty ndra ty tahotse fanoheragne? (Henteo i sarey.)

9 Misy fotoagne tika va’e hatahotse ndaty ndra hatahotse fanoheragne. Akore ty fomba handreseantika ze raha sarotse zay? Dineho ty vavake natao o apostolio naho fa nandrara iareo tsy hitory o mpanohetseo. Tsy natahotse iareo sady tsy najano iareo i fitoriagney. Nangatake tamy i Jehovah iareo mba hampea’e “hitory ty saontsi’e am-pahasahiagne.” Le avy le namale ze vavake zay ty Jehovah. (Asa. 4:18, 29, 31) Toko’e hangatake ty fagnampea i Jehovah tika naho fa matahotse ty ndaty amy i fitoriagney ey. Angataho ty Jehovah hagnampe azo tsy hatahotse fa ho tea o ndatio avao.

Mivavaha mba hanagne herim-po (Fehentsoratse 9)


10. Akore ty agnampea i Jehovah antika mba hahavitantika ty asa amy ty maha Vavolombelo’e antika? (Isaia 43:10-12)

10 Nanendre antika mba ho Vavolombelo’e ty Jehovah sady nampitamà reke fa hagnampe antika hanagne herim-po. (Vakio ty Isaia 43:10-12.) Misy fomba efatse anoa’e izay retoa. Voaloha’e, miarake amantika ty Jesosy naho fa mitory i talily soay tika. (Mat. 28:18-20) Faharoe, nanendre anjely ty Jehovah mba hagnampe antika. (Apok. 14:6) Fahatelo, nagnomey fagnahy masigne ty Jehovah mba hagnampe antika hahatsiaro ty raha nianarantika. (Jaona 14:25, 26) Fahaefatse, magnomey o rahalahy naho rahavaveo ty Jehovah mba hiara-miasa amantika. Noho ty fagnampea i Jehovah naho ty fanohagna iareo, le managne herim-po mba hitoriagne avao tika.

MAHAIA MAMPIFAGNARA-DRAHA LE MANAGNA TOE-TSAIGNE SOA

11. Akore ty fomba va’e hahatreavagne ndaty maro amy i fanompoagney ey? (Henteo i sarey.)

11 Kivy vao rehe naho fa tsy le tratse an-tragno o ndatio? Eretsereto zao: Aia i ndaty amy faritaney rey ty amy izao?’ (Asa. 16:13) ‘Ampiasagne agne vao iareo sa a bezara ey?’ Naho izay ty raha misy, le mete hahatrea ndaty maro rehe naho mitory an-dalagne. Hoe ty rahalahy raike atao tihoe Joshua: “Managne fahafahagne hitory raho naho fa mandeha a bezara ey naho amy ty toeragne maro ndaty.” Mahatrea ndaty maro ka iareo mirovaly naho fa mitory an-telefony isake tie harivariva naho lahady folakandro.​—Efes. 5:15, 16.

Ovaovao ty fotoagne naho ty toeragne itoria’o (Fehentsoratse 11)


12. Akore ty hahafantarantika ty raha inoa o ndatio ndra ty raha mampinekoneko aze?

12 Naho fa liagne kedekede amy ty hafatse torie’o o ndatio, le fantaro ty raha inoa iareo ndra ty raha mampinekoneko iareo. Nampiasa ty fagnonteneagne amy i taratasy milimpy rey ty Joshua naho Bridget naho fa nanao fampidiran-drehake. Nampiasa ty fagnonteneagne tihoe Inogne ty Fahafantara’o o Baibolio? ohatse iareo, le nirehake tie: “Misy ndaty ila’e mihevetse fa boake aman’Andrianagnahare o Baibolio, faie ty ila’e tsy hoe izay. Akore ty heve’o?” Hoe izay mateteke ty anomboha iareo i rehakey.

13. Nagnino ty fanompoantika ro tomombagne avao ndra tie tsy mandrambe aza o ndatio? (Ohabolana 27:11)

13 Tsy miankigne amy ty vokatse treantika amy i faritaney ey ty amaritagne tie tomombagne soa ty fanompoantika. Ino ty anto’e? Satria naho fa nitory tikagne le fa nahavita nanao ty raha tea i Jehovah naho i Jesosy hataontikagne. (Asa. 10:42) Ndra tie tsy mahatrea ndaty hirehafagne tika ndra manohetse ty raha torientika iareo, le afake ty ho fale avao tika satria fantantika fa mampifale i Raentika an-dagnitse agney.​—Vakio ty Ohabolana 27:11.

14. Nagnino tika ro afake ty ho fale naho fa mahatrea ndaty liagne amy i faritaney ey ty mpitory hafa?

14 Fale ka tika naho fa mahatrea ndaty liagne amy faritaney ey ty hafa. Ampitovie ty Fitalakesan-davitse amy ty fipaliagne ajaja nimontso ty asa fitoriagne. Maro ty miarake mipay aze magneragne ty faritse raike. Naho fa trea i ajajay, le fale ze ndaty iaby nipay aze fa tsy tihoe i ndaty raike nahita azey avao ty fale. Manahake izay ka fa miara-miasa ze ndaty iaby amo o fiangonagneo eo mba hagnampeagne ty mpianatse raike vaovao. Itika iaby ty mitory amy i faritaney ey le miarake fale iaby tika naho fa misy ndaty raike vaovao manomboke mivory.

MIFANTOHA AMY TY HATEA’O I JEHOVAH NAHO TY HATEA’O O NDATIO

15. Nagnino ty fampiharagne ty Matio 22:37-39 ro hagnampe antika hampitombo ty hafanam-pontika amy ty fanompoagne? (Henteo ty sare amy ty fogno ty gazete toy.)

15 Hitombo ty hafanam-pontikagne amy i asa fitoriagney naho tadidientika avao tie fomba tena soa anoroantika ty hateantika i Jehovah naho o ndatio ty fanoagne izay. (Vakio ty Matio 22:37-39.) Eretsereto moa ty hafalea i Jehovah naho fa mahavazoho antika manao i asay naho ty hafalea o ndatio naho fa manomboke mianatse Baiboly! Ko haligno ka fa magnavotse ty fiay ze mitsanogne antika i hafatsey.​—Jaona 6:40; 1 Tim. 4:16.

Hitombo ty hafanam-pontikagne amy i asa fitoriagney naho tadidientika avao tie fomba tena soa anoroantika ty hateantika i Jehovah naho o ndatio ty fanoagne izay (Fehentsoratse 15)


16. Ino ty azontika atao mba hahatrea fifaleagne amy ty fanompoagne naho fa tsy afake miboake an-tragno ao? Magnomeza ohatse.

16 Tsy afake miboake ty tragno’o vao rehe noho ty anto’e ila’e? Naho izay, le mifantoha amy ze azo’o atao mba hanoroagne ty hatea’o i Jehovah naho o ndatio. Tagnate i arete-manjamagne COVID-19-oy, le tsy niafake niboake ty tragno iareo ty Samuel naho i Dania vali’e. Tagnate ze fotoan-tsarotse zay, le nanao fitoriagne an-telefony tsy tapake iareo, nanoratse taratasy le nitarike fampianaragne Baiboly amy ty Zoom. Nitory tamy ze ndaty nifankahita tama’e tan-dapotaly agne ka ty Samuel naho fa nandeha nitsabo i kansera nahazo azey. Hoe reke: “Naho fa miatreke fotoan-tsarotse tika, le va’e hinekoneko naho ho rokake sady mitsapa ty finoantika zay. Faie mila mipay fifaleagne amy ty fanompoagne i Jehovah tika.” Tagnate ze fotoagne zay ka, le nitonta ty Dania le tsy niafake niala tam-pandreagne eo tagnate ty telo volagne. Nila nampiasa i seza misy larò’e rey areke reke tagnate ty enem-bolagne. Hoe reke: “Nikezake nanao ze kila raha azoko natao raho naho fa nagnenga ahy hanao izay ty raha niaignako. Nitory tamy i ampela nikarakara ahikey raho sady nirehake tamy ze ndaty niavy tan-tragno amako ao. Nifampirehake an-telefony tamy i ampela niasa tamy i lapotalỳ tao ka raho.” Voafetra ty raha niazo i Samuel naho i Dania natao noho ty raha niaigna iareo faie nanao ze niazo’e natao iareo le nahatrea fifaleagne naho fa nanao izay.

17. Akore ty ahafaha’o handrambe soa boake amy ty soso-kevetse tamy ty lahatsoratse toy?

17 Misy voka’e soa naho fa ampiharentika iaby i soso-kevetse nimeagne antika tatoagne rey. Manahake ty fangaro atao amo o ahandrò i soso-kevetse tsikiraidraike rey. Naho fa aharontika amy i raha ahandroegney ao iaby ohatse i fangaro’e rey, le tena hafiry i ahandroy. Naho fa ampiharentika ka i soso-kevetse iaby rey, le hahavita hanohetse ty raha raty tsapantika tika sady hitombo ty fifaleagne hotreantika amy i fanompoagney ey.

NAGNINO TY RAHA RETOA RO HAGNAMPE AZO HO FALE AMY I FANOMPOAGNEY EY?

  • Manokagne fotoagne mba hagnomanagne soa

  • Mivavake mba hanagne herim-po

  • Mifantoke amy ty hatea’o i Jehovah naho o ndatio

HIRA 80 “Andramo ka Jereo fa Tsara i Jehovah”