Dä mꞌu̱i ha rä je̱ya 1955. Di pe̱ꞌtsi yoho mä ku ꞌne nuga go geki di mbätsi de gatꞌho. Dä te ha nꞌa rä hnini rä thuhu Vantaa.

Rꞌa yä je̱ya änte de xtä mꞌu̱i, mä mämä bi nxixtehe ngu nꞌa rä testigo rä Jeoba. Pe mä dada xa bi nkue̱ ꞌne bi proibibi dä ꞌñutkägihe de rä Mäkä Tꞌofo ꞌne dä zixkägihe ha yä mhuntsꞌi. Hänge ora mä dada mi joꞌo, mä mämä mi probecha ꞌne mi utkägihe de rä Zi Dada Jeoba.

Dende ndi bätsi xa dä mädi rä Zi Dada Jeoba. Nꞌa rä pa —nuꞌmu̱ ndi pe̱ꞌtsi yoto nje̱ya— ha rä skuela mä maestra xa bi nkue̱ ngeꞌä hindä ne dä tsi nꞌa rä ñhuni rä thuhu verilättyjä (nꞌa rä ñhuni näꞌä di ñꞌoui rä ji). Ko nꞌa rä yꞌe̱ xa bi mitꞌi mä ne, ꞌne huersa mi ne dä xoki pa dä yꞌe̱ntꞌi nꞌa xe̱ni de näꞌä ñhuniꞌä. Pe hindä hopäbi ꞌne dä fe̱kuäbi rä yꞌe̱.

Nuꞌmu̱ ndi pe̱ꞌtsi 12 nje̱ya, mä dada bi du. Mꞌe̱fa de geꞌä dä fu̱di dä ntini ha yä mhuntsꞌi. Yä ku xa bi mäkägi ꞌne mi tuyämu̱i po geki. Geꞌä bi maxkägi pa dä fu̱di dä uni yä paso ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba. Dä fu̱di dä nxadi hyaxtho rä Mäkä Tꞌofo ko rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä mfistꞌofo rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba. Gä pe̱fi njabu̱, geꞌä bi zixkägi pa dä nxixtehe rä 8 de agosto de 1969 nuꞌmu̱ ndi pe̱ꞌtsi 14 nje̱ya.

Mꞌe̱fa de dä huati nuꞌu̱ yä je̱ya adi rä gobiernu dä kumpli yä bätsi ha rä skuela, mäntꞌä dä fu̱di de gä precursor regular. Mi thogi rꞌa yä semänä dä ma ha nꞌa rä zi pueblo rä thuhu Pielavesi, nꞌa rä  luga näꞌä mi kohi getbu̱ de rä centro de Finlandia. Ha nunä luga xa mi ja mꞌe̱di yä publicador pa dä mfaxte dä predika.

Ha Pielavesi dä konose nꞌa rä zi nju rä thuhu Sirkka ꞌne mꞌe̱fa dä nthätꞌmee. Nunä zi nju xa dä hopäbi rä mꞌu̱i ngeꞌä xa mrä zi sencilla ꞌne xa mi mädi rä Zi Dada Jeoba. Sirkka ꞌne nuga, xa ndi nehe gä umbäbihe mä ndunthi rä Zi Dada Jeoba ꞌne di ꞌmu̱ihe dispuesto gä mahe habu̱ dä ꞌme̱nkägihe. Dä nthätihe rä 23 de märso de 1974. Ngu dä huadi dä nthätihe, dä mahe ha nꞌa rä luga rä thuhu Karttula habu̱ xa mi ja mꞌe̱di ndunthi rä mfatsꞌi.

Dende nuꞌmu̱ dä nthätihe, mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga xtä prokurahe gä pe̱päbihe mꞌe̱tꞌo rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä hinxä fayagihe. Hää, Jeoba xä rꞌakägihe gatꞌho näꞌä xä jakägihe mꞌe̱di (Mat. 6:33). Por ejemplo, nuꞌmu̱ dä mꞌu̱ihe ha Karttula, xa mi kohi yabu̱ nuꞌu̱ yä territorio habu̱ ndi predikahe ꞌne mi jakägihe mꞌe̱di nꞌa rä karro. Pe koꞌmu̱ mi otho mä bojähe pa gä taihe nꞌaa, ndi pahe ko rä bicicleta. Pe ora mi tso̱ho̱ nuꞌu̱ yä pa xi xmä tse̱, himi tsa gä mahe ha nuꞌu̱ yä territorioꞌu̱.

Nꞌa rä pa näꞌä hingä ndi to̱ꞌmihe, nꞌa mä ku bi zo̱ngägihe ꞌne bi regalagihe rä karro. Hinte dä jutꞌihe po näꞌä karro. Ho̱nse̱ dä nkargohe gä xiꞌtuäbihe rä gasolina. ¡Nubye̱ hää ndi pe̱ꞌtsihe nꞌa rä karro pa gä mahe ha yä territorio!

Kongehnä, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñutkägihe ge nunka ma xä fayagihe ꞌne ge ma xä rꞌakägihe gatꞌho näꞌä mi jakägihe mꞌe̱di. Nuje ho̱nse̱ mi debe gä prokurahe gä pe̱päbihe mꞌe̱tꞌo.

Po rä je̱ya 1978 nuꞌmu̱ dä ntinihe ha rä Ngunsadi pa yä Precursor, rä ku Raimo Kuokkanen a —nꞌa de nuꞌu̱ yä xahnäte— bi animägihe gä pe̱hnihe rä solisitu pa gä mahe ha rä Ngunsadi Galaad. Hänge dä fu̱dihe dä nxadihe rä inglés pa xä za xtä kumplihe nuꞌu̱ yä rekisito mi tꞌadi. Pe nunka dä pe̱hnihe rä solisitu, ngeꞌä po rä je̱ya 1980 bri mbitagihe gä mahe gä mfaxtehe ha rä ngu Betel de Finlandia. Ha näꞌä tiempoꞌä, nuꞌu̱ toꞌo mi faxte ha rä ngu Betel himi tsa dä ma ha rä Ngunsadi Galaad. Koꞌmu̱ ndi ne gä pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba habu̱ go dä me̱nkägihe hingä habu̱ go ndi nehe, dä aseptahe näꞌä imbitasio ꞌne dä ma dä mfaxtehe ha rä ngu Betel. Pe mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga dä eñhe: «Ma gä sigihu̱ gä pädihu̱ rä inglés, xiꞌmu̱ nꞌa rä pa drä mbitagihu̱ ha rä Ngunsadi Galaad».

 Mi thogi rꞌa yä je̱ya, rä Cuerpo Gobernante bi ꞌñenä ge yä betelita mi tsa dä me̱hni yä solisitu pa dä ma ha rä Ngunsadi Galaad. Hänge mäntꞌä dä pe̱hnihe mä solisituhe. Nuje xa ndi johyahe ndi faxtehe ha rä ngu Betel. Pe koꞌmu̱ bi zo̱ho̱ nunä oportunida, nuje dä probechahe. Dä ntinihe ha rä Ngunsadi Galaad ha näꞌä rä clase 79 ꞌne dä huatihe po rä septiembre de 1985. ¿Habu̱ bi ꞌme̱nkägihe? ¡Ha rä dähni Colombia!

Nu ndä tso̱nihe ha rä dähni Colombia, bi ꞌme̱nkägihe gä mfaxtehe ha rä ngu Betel. Xa dä o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gä hoki xä ñho näꞌä rä ꞌme̱fi bi tꞌakägi. Pe mi thogi nꞌa nje̱ya, dä handi ge mi ja mꞌe̱di gä adi nꞌa rä mpadi. Durante gatꞌho mä bida ho̱nse̱ geꞌmu̱ dä adi nꞌa rä mpadi. Koꞌmu̱ dä adi näꞌä mpadiꞌä, bi ꞌme̱nkägihe de gä misionero ha rä hnini Neiva ha nꞌa rä estado fädi ngu rä departmento del Huila.

Nuga nzäntho xa di ho gä predika. Ha rä dähni Finlandia nuꞌmu̱ ndrä soltero, ndrä precursor ꞌne rꞌabu̱ ndi predika dende mi xudi asta dä nxui. Nuꞌmu̱ ya xti nthätihe, Sirkka ꞌne nuga ꞌnehe ndi predikahe gatꞌho rä pa. Ora ndi predikahe ha nuꞌu̱ yä luga xa mi yabu̱, rꞌabu̱ ndi kohihe ndi ähähe ha rä karro pa njabu̱ rä hyaxꞌä ndi predikahe dende nꞌihi.

Ya de gä misionero, mänꞌaki ndi po̱nihe ndi predikahe hyaxtho. Mänꞌaki dä tinihe rä johya ja ngu näꞌä ndi pe̱ꞌtsihe mä mꞌe̱tꞌo nuꞌmu̱ ndi pahe ha yä territorio xa yabu̱. Ha näꞌä rä congregación habu̱ ndi faxtehe bi mu̱di bi te. Yä ku xa myä hojäꞌi, myä ꞌñekꞌei, mi uni rä mhäte ꞌne mi pädi dä uni rä njamädi.

Ha nuꞌu̱ yä pueblo mi ja getbu̱ de Neiva —ha näꞌä hnini habu̱ ndi ꞌmu̱ihe— himi ꞌmu̱i ninꞌa rä testigo rä Jeoba. Koꞌmu̱ ha nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱ xa mi ja yä peligro ngeꞌä mi ja ndunthi yä tuhni, nuga ndi tumämu̱i ngeꞌä himi tsa gä predikahe nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱. Hänge nuga xa dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä apäbi ge ha näꞌä rä hnini habu̱ ndi ꞌmu̱ihe, dri ꞌmu̱i nꞌa rä jäꞌi näꞌä xä zo̱ho̱ xä ntestigo rä Jeoba. Pe dä apäbi Jeoba ge näꞌä jäꞌiꞌä, drä mengu ha nꞌa de nuꞌu̱ yä pueblo habu̱ himi tsa gä ku̱tꞌihe. ꞌNehe dä apäbi ge mꞌe̱fa de xä nxixtehe näꞌä jäꞌiꞌä, xä yꞌe̱ntsꞌuäbi ndunthi rä ganä ꞌne xä desidi xä mengi ha rä pueblo pa go geꞌä xä predikabi yä jäꞌi de näꞌä lugaꞌä. Pa geki mi geꞌä rä solusio. Pe rä Zi Dada Jeoba mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä solusio mänꞌa xä ñho.

Himbi thogi ndunthi rä tiempo, dä tini nꞌa rä zi ñꞌo̱ho̱ näꞌä bi ne bi nxadi rä Mäkä Tꞌofo, rä thuhu Fernando González. Nuni zi ñꞌo̱ho̱ mi ꞌmu̱i ha nꞌa rä pueblo rä thuhu Algeciras —nꞌa de nuꞌu̱ yä pueblo habu̱ himi tsa gä ku̱tꞌihe ngeꞌä mi ja yä tuhni—. Tatꞌä semänä, Fernando mi biaja 50 yä kilometro (30 millas) asta rä hnini Neiva pa mi mpe̱fi. Fernando mi ñhoki xä ñho ko näꞌä imformäsio ndi handihe ha rä curso ꞌne mäntꞌä bi ntini ha yä mhuntsꞌi. Näꞌä mismo rä semänä dä fu̱di dä umbäbi rä curso, Fernando bi muntsꞌi rꞌa yä jäꞌi ha rä pueblo pa bi ꞌñuti näꞌä xki bädi de rä Mäkä Tꞌofo.

Fernando bi nxixtehe po rä enero de 1990, rꞌato nzänä mꞌe̱fa de xki mu̱di dä nxadi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne mäntꞌä bi mprecursor regular. Koꞌmu̱ Fernando ya mrä testigo rä Jeoba ꞌne mi ꞌmu̱i ha Algeciras, rä ngu Betel bi za bi me̱hni yä precursor especial ha näꞌä puebloꞌä. Po rä febrero de 1992, bi forma nꞌa rä congregación.

Pe Fernando hingä pa nzäntho bi gohi bi predika ha Algeciras, ha näꞌä pueblo habu̱ mrä mengu.  Sino ke mꞌe̱fa de bi nthäti, Fernando ꞌne rä ꞌme̱hñä rä thuhu Olga, bi ma bä mꞌu̱i ha San Vicente del Caguán —nꞌa rä pueblo habu̱ himi ꞌmu̱i yä testigo rä Jeoba—. Ha näꞌä lugaꞌä, Fernando ꞌne rä ꞌme̱hñä, bi mfaxte asta xa bi forma nꞌa rä congregación. Po rä je̱ya 2002, bi ꞌme̱hni de gä superintendente de gä circuito, ꞌne geꞌä sigi pe̱fi asta mäpaya.

Nunä esperiensia bi ꞌñutkägi ge ora di xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä xipäbihu̱ claro te di jakägihu̱ mꞌe̱di pa dä za gä pe̱fihu̱ näꞌä xä nkargogihu̱. Koꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba go rä me̱ti nunä mäkä ꞌme̱fi, näꞌä dä za dä me̱fi näꞌä hingi tsa gä pe̱fihu̱ (Mat. 9:38).

Po rä je̱ya 1990 bi thuxkägi de gä biajante ꞌne bi ꞌme̱nkägi gä tso̱ni rꞌa de nuꞌu̱ yä mhuntsꞌi mi ja ha näꞌä rä däta hnini rä thuhu Bogotá. Sirkka ꞌne nuga ndi sentihe ge hinte mä fädihe ꞌne hingä xti nzäihe gä mꞌu̱ihe ha nꞌa rä däta hnini. Hänge ndi tsu nꞌa tu̱i gä tso̱ni nuya yä mhuntsꞌi. Pe rä Zi Dada Jeoba bi maxkägi ja ngu mää ha Filipenses 2:13 ora enä: «Äjuä go geꞌä rꞌaꞌähu̱ rä tsꞌe̱di: Rꞌaꞌähu̱ tanto rä ganä ngu rä tsꞌe̱di pa gi pe̱fihu̱ näꞌä di hoꞌä».

Mꞌe̱fa bi ꞌme̱nkägihe gä tso̱nihe rꞌa yä mhuntsꞌi kohi ha Medellín, näꞌä rä hnini dä no̱ni ri mu̱di. Ha näꞌä lugaꞌä, yä jäꞌi ya xki nzäi dä hyandi ndunthi yä tuhni ha yä calle ꞌne ya himi tsu. Di beni ge nꞌa rä pa ora ndi uni nꞌa rä curso de rä Mäkä Tꞌofo, dä o̱de bri thotꞌä yä tiro ha rä calle. Xa dä ntsu ꞌne ya kasi ma xtä mꞌe̱ni ha rä piso. Pe dä handi hanja mä estudiante mi sigi mi heti näꞌä rä mfistꞌofo ndi nxadihe ꞌñenä go hinte mi thogi. Mi uadi bi hñeti rä parrafo bi ꞌñengägi: «To̱ꞌmi nꞌa zi tu̱i». Mꞌe̱fa bä pengi ko yoho yä bätsi ꞌne ko ndunthi rä calma bi ꞌñengägi: «Punꞌgägi, eske dä ma dä tsii nuyu̱ mä bätsi».

Pe hingä ho̱nse̱ꞌä rä mbidi dä thogihe. Nꞌa rä pa nuꞌmu̱ ndi predikahe ha yä nguu, nse̱kitho mä ꞌme̱hñä bi nextꞌihi bi zu̱kägi. Ora dä ambäbi te mi thogi, bi xikägi ge xki thogi getbu̱ de geꞌä nꞌa rä bo̱shnä ꞌne ge toꞌo mi ne dä hyo. ¡Xa dä ntsu ora dä o̱de njabu̱! Mꞌe̱fa dä pädihe ge hingo mi ne dä tho mä zi ꞌme̱hñä, sino nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä bi thogi getbu̱ de geꞌä.

Mꞌe̱fa ya kasi hingä ndi tsuhe gä handihe yä tuhni. Pe xa ndi mädihe ꞌne di pe̱ꞌspäbihe rä tꞌekꞌei yä ku, ngeꞌä nuꞌu̱ xa xki gu̱ rä balo pa mi ze̱ti gatꞌho nuya yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo. Mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga dä mbenihe: «Mu̱ rä Zi Dada Jeoba xä matsꞌi nuyu̱ yä ku, hinte mä duda ja ge nuju̱ ꞌnehe ma dä maxkägihu̱». Pe nzäntho ndi jamäsuhe nuꞌu̱ yä konseho mi rꞌakägihe yä ku de nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱. Ndi hutsꞌihe gatꞌho de mä partehe pa gä nsuhe de nuꞌu̱ yä peligroꞌu̱. Pe näꞌä ya himi tsa gä pe̱fihe, ndi tsokuäbihe ha yä yꞌe̱ rä Zi Dada Jeoba.

Rꞌabu̱ ya ndi imäjinähe ge mi ja yä peligro mäske hinä. Por ejemplo, di beni ge nꞌa rä pa dä tso̱nihe nꞌa rä zi ꞌme̱hñä ꞌne nse̱kitho dä o̱de ꞌñenä go mi diskuti rꞌa yä jäꞌi. Pe näꞌä zi ꞌme̱hñä toꞌo ndi tso̱nihe, zäi ge bi hyandi ge dä ntsu hänge bi ꞌñengägi gä nkꞌätsꞌi pa gä handi toꞌoꞌu̱. Hää, mi yoho yä cotorro nuꞌu̱ mi fe̱ti hanja mi ñä yä besinu.

Po rä je̱ya 1997, bi thuxkägi de gä xahnäte ha näꞌä rä ngunsadi mi fädi ngu rä Escuela de  Entrenamiento Ministerial. b Nzäntho xtä handi ngu nꞌa rä däta jäpi gä ntini ha nuya yä ngunsadi xä hñutsꞌi rä hnini rä Zi Dada Jeoba. Pe nunka dä imäjinä ge nꞌa rä pa, dä tꞌakägi nunä rä däta nsu de gä nxahnäte ha nꞌa de gehya.

Mꞌe̱fa bi thuxkägi de gä superintendente de distrito. Pe ora ya bi thäki nunä responsabilida, bi thuxkägi mänꞌaki de gä biajante. Ya thogi de 30 yä je̱ya drä biajante ꞌne drä xahnäte ha yä ngunsadi. Durante nuya yä je̱ya xtä häni ndunthi yä jäpi, pe hindi signifika ge hinxä jakägi xä ñhei. ¿Por hanja di mängä njabu̱?

Nuga nzäntho xtä mädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne di ꞌmu̱i desidido gä pe̱päbi rä bolunta dä thogiꞌä dä thogi. Geꞌä xä maxkägi ndunthi pa xtä ñhantꞌmee yä xuñha. Pe rꞌabu̱, geꞌä xä zixkägi gä to̱ꞌmi ndunthi de yä ku ora xtä trata gä korreji yä asunto ha yä congregación. Por ejemplo, rꞌabu̱ xa ndi xipäbi ntsꞌe̱di yä ku ge mi debe dä komprendebi ꞌne dä mädi yä ku. Pe nuga ndi da ngue̱nda ge näꞌä oraꞌä geꞌu̱ yä mꞌu̱i mi jakägi mꞌe̱di gä udi (Rom. 7:​21-23).

Rꞌabu̱ xtä desanimä ora hingä geꞌä di pe̱fi (Rom. 7:24). Nꞌa rä pa dä xipäbi rä Zi Dada Jeoba ge mänꞌa xmä ñho mu̱ xtä he̱gi de gä misionero ꞌne xtä pengi ha rä dähni Finlandia. Pe näꞌä bi mhängä ha rä mhuntsꞌi näꞌä paꞌä, xa bi maxkägi pa dä handi ge mi debe gä o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gä kumpli näꞌä responsabilida xki rꞌakägi rä Zi Dada Jeoba, ꞌne pa gä sigi gä o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gä udi nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i udiꞌä. Nunka ma gä pumfri hanja rä Zi Dada Jeoba bi dädi näꞌä mä sadi xti ja. ꞌNehe xa di umbäbi njamädi ngeꞌä ko ndunthi rä mhäte ꞌne rä pasensia, xä maxkägi pa gä udi nꞌa rä mꞌu̱i näꞌä di hoꞌä.

Mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga hindi tinihe yä noya pa gä jamädibihe rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä durante kasi gatꞌho mä bidahe, xä hyokägihe gä umbäbihe mäxo̱ge de mä tiempohe pa gä pe̱päbihe. ꞌNehe xa di jamädibi, ngeꞌä bi rꞌakägi nꞌa rä zi ꞌme̱hñä näꞌä xa di mäkägi ꞌne xä apoyagi durante nuya yä je̱ya.

Ya ma gä kumpli 70 yä je̱ya. Hänge ya hingä ma dä za gä ma pa gä nxahnäte ha yä ngunsadi ꞌne ya ma gä he̱gi de gä mbiajante. Pe hindi tumämu̱i. ¿Por hanja hinä? Ngeꞌä di pädi xä ñho ge pa gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba hindi ja mꞌe̱di gä pe̱ꞌtsihu̱ yä däta responsabilida. Ndaꞌä mänꞌa di ho rä Zi Dada Jeoba, eske gä umbäbihu̱ gatꞌho näꞌä tsu̱kägihu̱ ꞌne gä pe̱päbihu̱ ko ngatꞌho mä korasohu̱ (Miq. 6:8; Mar. 12:​32-34).

Durante mä bida, rä Zi Dada Jeoba xä rꞌakägi ndunthi yä responsabilida. Pe di handi ge gatꞌho nuya yä responsabilida xä za xtä kumpli, hingä po mä mfädise̱ nixi hingä ngeꞌä di pädi te gä pe̱fi. Sino ke rä Zi Dada Jeoba xä huegägi ꞌne xä rꞌakägi nuya yä responsabilida mäske ja ndunthi mä defecto. Nsi rä mfatsꞌiꞌä nunka xä za xtä kumpli ko nuya yä responsabilida. Dä za gä mää ge rä tsꞌe̱di rä Zi Dada Jeoba xä däpäbi gatꞌho mä defecto (2 Cor. 12:9).