I marem ken inyom i 1955. Yange i mar se mba nomso utar, mo m lu u masetyô. M vese ikyua a imbusutarimese i ityeku i tar u Finland. Mba yer ijiir ne ér Vantaa.

Ngôm yange er batisema hingir Orshiada u Yehova anyom kar kpuaa maa i marem. Terem yange soo mimi ga shi lumun ér ngô wase a hen kwagh a vese shin a za a vese ken mbamkombo mba tiônnongo kpaa ga. Kpa terem yange una lu her ga yô, ngôm a tesen se akaa ken Bibilo.

Er m lu wanye la je, m tsua mer me civir Yehova. Ikyav i tesen yô, shighe u m lu anyom ataankarahar la, ishima vihi tica wam a mo kpishi sha ci u m venda u yan kwaghyan u mba ken tar u Finland u i yilan ér verilättyjä la, (ka i nungwa mwem man awambe kua akaa agen i er kwaghyan ne a mi). Yange tica wam la, kôrom gema uwegh môm kighir mo sha ahenge sha er una bughum zwa sha agee, una wam kwaghyan la ken zwa yô. Kpa yange m daa un uwegh kera nahan fatyô u wan mo kwagh shon ken zwa ga.

Terem yange kpe shighe u m lu anyom 12 la. Yange kpen shighe karen yô, m hii u zan mbamkombo mba tiônnongo. Anmgbianev mba ken tiônnongo yange ve er kwagh a mo kundu kundu, nahan kwagh ne wasem u kporom ikyua a Yehova. Yange m hii u ôron Bibilo hanma iyange shi henen ityakeda yase i pasen Bibilo la vighe vighe. Kwagh ne yange wasem nahan m er batisema ken uwer u  Agusutu 8, ken inyom i 1969, shighe la m lu anyom 14.

Yange m bee makeranta ica gba ga maa m hii u eren pania u keke. Ukasua mba karen kpuaa yô, m yem u za eren tom hen geri u Pielavesi ken tar u Finland ape kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh yô.

M ze hen geri u Pielavesi yô, m za zua a wankwase u lu u una va hingir kwase wam u doon mo ishima yô, iti na lu Sirkka. Yange doom ishima kpishi sha ci u eren kwagh a kuma a kuma shi Yehova doo un ishima. Sirkka yange keren uzegembaakaav shin mkpeyol ga. Yange se cii se soo ser se civir Yehova er se fetyô la, shi se kegh iyol u eren nyityô tom i i ne se ér se er cii. Maa se er ivese sha iyange Maaci 23, inyom i 1974. Yange se mba eren ivese ka been u ma se yem u za ember ivaa yase la yô, se gema se yem hen geri u Karttula hen ape kwagh hemba gban sha mba pasen kwagh u Tartor cii yô.

Yehova yange tese se ken mhii u ivese yase je ér aluer se ver Tartor na hiihii yô, una nenge sha mbamgbe asev. (Mat. 6:33) Ikyav i tesen yô, yange se lu a mato shighe u se lu ken Karttula la ga. Sha hiihii la, se zenden sha ikyekye. Nahan kpa, yange i ndôhôr kpishi sha shighe u hir. Shi haregh u tiônnongo wase la yange kehe kpishi, nahan gba u se lu a kwaghhendan ve se fatyô u pasen kwagh hen zege haregh ne ye. Kpa se gema se lu a inyaregh ki yamen kwaghhendan ga.

Anmgbian wam u nomso u m cir sha a na la, yange va se inya abur abur. Maa gema mato na, na se. Yange kimbi inyaregh ki ishiôlansi u mato la cica cii, mase shin u se yamen fuee tseegh. Maa se hingir u lun a mato u kwagh gba se a mi la.

Kwagh u Yehova yange er a vese ne tese se ér a ngohol tom u nengen sha mbamgbe asev la hingir tom na. Tom wase yô, lu u veren kwagh u Tartor na hiihii.

Ken inyom i 1978 la, se lu ken Makeranta u Henen Tom Pania, nahan Anmgbian Raimo Kuokkanen, a u lu ken mba ve lu tesen se la, taver se ishima ér se wa uwegh shin foom u zan Makeranta u Gileadi la. Maa se hii u henen zwa Buter sha er se kuma u zan makeranta ne yô. Kpa yange se lu a wa uwegh shin foom la ga je maa i yila se ken inyom i 1980 la ér se za er tom shin Betel  u ken tar u Finland la. Shighe la mba shin Betel zaan Makeranta u Gileadi ga. Kpa yange se soo ser se er Yehova tom hen ijiir i a nenge ér i hemba doon un la, i de lu hen ijiir i se se nenge ser i doo se la ga. Nahan se lumun u yemen shin Betel. Kpa se za hemen u henen zwa Buter sha er aluer ian ia va due ken hemen yô, se wa uwegh shin foom u zan Makeranta u Gileadi yô.

Anyom nga kar yô, Mbahemenev mba Shin Itine na ian ér mba shin Betel kpa vea fatyô u zan Makeranta u Gileadi. Maa fele je se wa uwegh shin foom la. Kpa u ngu wer yange saan se iyol shin Betel ga ze. Yange doo se shin Betel, kpa se soo u nan ayol a ase u za eren tom hen ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh, aluer se kuma yô. Yange i lôhô se makeranta ne kelase u sha 79 la, nahan se bee u ken uwer u Setemba inyom i 1985 la. Maa i tindi se ér se za er tom ken tar u Colombia.

Yange se mba za nyer ken tar u Colombia hiihii yô, i kaa ér se za er tom hen afishi a branci. Yange m nôngo sha afatyô wam cii m er tom u i nam hen afishi a branci la tsembelee, kpa inyom va karen yô, m nenge mer ma i nem tom ugen. Ken uma wam cii, lu kwa u hiihii man u masetyô u m kaa mer i musan mo tom je la. Maa i kaa ér se za er tom mishen hen geri u Neiva, ijiir igen hen Huila ken tar u Colombia.

Hanma shighe yô, ka i doom u pasen kwagh. Shighe u m lu eren pania ken tar u Finland tswen la, ashighe agen yange m pase kwagh pepe zan zan aôndoaimegh. Shi er mo vea Sirkka se sember vôson ayol nahan kpa, se pase kwagh iyange jimin. Ashighe agen yange sea yem kwaghpasen sha ajiir a icaa yô, se yav shin mato wase. Kwagh ne yange a pande shighe u ma se tôô u van hen ijiir i se soo u za pasen kwagh la, nahan se hii kwaghpasen faa ken iyange i i dondo la.

Er se va hingir mbamishen mba pasen kwagh yô, hide shi saan se iyol ken tom u pasen kwagh la er yange i lu se ken ashighe a karen la nahan. Tiônnongo u ken Colombia la yange va vese, anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo ne, yange ve naan ior icivir shi ve lu a dooshima shi ve wuese kwagh kpaa.

Ajiir agen yange lu ikyua a geri u Neiva ape se lu eren tom la, a Orshiada môm lu her ga yô. Yange ishima i zam iyol kpishi sha kwagh u se er ve loho u dedoo ua nyôr sha ajiir la yô. Nahan kpa, ayôôso a i lu eren la na yô, lu u mbavannya vea fatyô u zan sha ajiir la ga. Maa m er msen mer Aôndo ma a wase ma or sha ajiir ne ma nan hingir Orshiada. Nahan m sôn mer ma m zua a or sha ajiir ne hen geri u Neiva u nana hen mimi yô. Maa shi m er msen mer nana eren batisema yô, ma nan vese ken jijingi fele fele, shi ma nan hide ma nan yem hen tar u nan ma nan za pase ior kwagh. Kpa doo u yange man m umbur mer Yehova hemba fan kwagh u una er sha zayol ne a mo.

Ica i gba ga maa m hii u henen Bibilo vea gumor ugen, iti na ér Fernando González. Yange lu hen ijiir igen hen angeri u Algeciras, ijiir ne kpa lu môm ken ajiir a Orshiada môm lu her ga yô. Fernando yange a er zende u hemban ukilomita 50 u va eren tom hen geri u Neiva. Hanma shighe u yange sea henen kwagh yô, a wa iyol tsembelee. Shi hii u zan mbamkombo ave ave je. Ken kasua u hiihiii u Fernando hii u henen Bibilo la, yange  a kohol ior mba hen ijiir na a tesen ve kwagh u a hen ken Bibilo la.

Fernando yange hen kwagh iwer kar ataratar maa er batisema ken uwer u Janawari inyom i 1990 la. Shighe karen yô, hingir pania u keke. Er Orshiada hingir u lun hen Algeciras yô, kera cier afishi a branci iyol u tindin ikpur mba pania hen ijiir la ga. Nahan ken uwer u Febewari inyom i 1992 la, i ver tiônnongo hen ijiir la.

Kpa lu hen ijiir i Fernando tseegh pasen kwagh yee? Ei! Yange va vôson kwase yô, un vea kwase na ve yem hen geri u San Vicente del Caguán. Angeri u un kpa, Orshiada môm lu her ga yô. Yange ve wase i ver tiônnongo hen ijiir shon. Ken inyom i 2002 la, i tsua Fernando ér a hingir ortamen u sôron atôônanongo. Un vea kwase na Olga mba eren tom u sôron atôônanongo la zan zan nyian.

Kwagh u yange erem ne, wasem u fan er i gbe hange hange u se eren msen sha akaa a se soo ser a er ken ma tom u i ne se ken nongo u Yehova jighilii yô. Yehova eren akaa a se fatyô u eren ga yô. Kera ga je kpa, sunda ne ka u na, ka u wase ga.—Mat. 9:38.

Ken inyom i 1990 la, i kaa ér se za er tom u sôron atôônanongo. Ijiir i hiihii i se hii u eren tom ne yô, lu hen geri u Bogotá, u a lu icombotar i tar u Colombia la. Yange cier se iyol er se fatyô u eren tom ne ga nahan. Sha ci u mo vea kwase wam yange se lu ior mba sha kwar ikyaa ga, ityomavee kpa se fa ga. Shi yange se vande lu hen geri u vesen ga. Nahan cii kpa, Yehova kure iceghzwa i a er a vese ken Mbafilipi 2:13 la. Ijiir la kaa ér: “Ka Aôndo a nan ne tahav ye, ngu a na sha u ne̱ lu a isharen kua tahav mbu eren kwagh, sha ci u doo un u eren nahan.”

Shighe karen yô, i kaa ér se za er tom hen geri u Medellín u m hii teren kwagh na ken mhii u ngeren ne la. Yange hoghor ior mba hen ijiir ne a tswam u i eren sha godobi la, nahan kera cier ve iyol ga. Ikyav i tesen yô, iyange igen la m lu henen Bibilo a orgen hen ya na, ica igbe ga yô, i hii u keren kwagh ken won. Yange m yem mer me yav inya, kpa or u m lu henen Bibilo vea na la cier un iyol ga, kpa za hemen u ôron ikyumhiange i se lu ôron yô. Ôron been yô, kaa ér un ngu van, maa due ken won. Ka tamber dôôr yô, za hide vea mbayev uhar, maa kaa a mo sha ikyenge i kundu kundu ér, “Yam anyi, m ze mer me za va a mbayev av.”

Ashighe agen kpa nga a uma wase yange a lu sha zongo yô. Iyange igen la se lu pasen kwagh sha uya uya, maa m nenge kwase wam lu yevese van ape m lu la, vôr gbeda gbeda. Maa kaa ér or ker un gbuuka. Yange kpiligh mo iyol. Nahan kpa, se va mase kaven ser or la yange hôn gbuuka lu u tan Sirkka ga; kpa lu orgen u lu karen ikyua a Sirkka yô, soo u tan un ye.

Shighe karen yô, se hen u wan ishima a tswam u i eren sha godobi la. Yange se zua a ishimataver hen anmgbianev mba hen ijiir ne mba ve tagher ishigh a akaa ne kua agen a vihin hemban a angan kpa, ve za hemen u taver ishima la. Nahan se kure ikyaa ser, er Yehova a lu wasen ve yô, se kpa una wase se. Hanma shighe yô, yange se dondon kwaghwan u mbatamen mba hen ijiir la, se palegh kwaghbo shi se gema hanma kwagh se wa sha ikyev i Yehova.

 Kpa jighilii yô, akaa agen yange cier iyol hen ijiir la er yange se hen la ga. Yange igen la m za hen ya ugen nahan lum er m ungwa kasev uhar mba zôhôn tuhwan ayol a ve nahan. Yange lum ape ungwan zwa zôhôn ga, kpa orya la kaa ér mo m va hen varenda na. Maa m mase kaven me kasev mbara lu “zôhôn” a zôhô ga, kpa ve lu kaven mbawanndor a ve.

Ken nyom i 1997 la, i kaa ér mo m za tesen ken Makeranta u Tsaase Mbashiren Tom. b Ka i doom u zan imakeranta i nongo u Yehova. Kpa mayange m hen mer a tsa sha won kpa me zua a ian i doon tsung i tesen ker ga.

Shighe kar yô, m hingir ortamen u nengen sha haregh. Mba kaan ér i de u eren tom u nengen sha haregh la yô, m hide m lu eren tom u sôron atôônanongo. Yange m er tom u tesen ken makeranta u mbashiren tom kua tom u sôron atôônanongo la hemba anyom 30. M zua a averen kpishi ken ityom i m er ne. Nahan kpa mbamtaver yange ve ban ga. De m ôr ne.

M ngu or u taver ishima kpen kpen. Man kwagh ne wasem u wan ishima a mbamtaver kpishi. Nahan kpa, ashighe agen yange i maam iyol u sôron mbamzeyol mba ken tiônnongo i ngee i gande. Kwagen la m kaa a anmgbianev mer ve eren kwagh a mbagenev sha dooshima shi ve waan mbamnenge vev ikyo. Kpa kwagh ka a er i vihi yô, lu hen shighe la mo kpa m kera lu a aeren ne ga ye.—Rom. 7:21-23.

Mbamyen av yange ve na yô, ashighe agen iyol i kpem je i zua ga. (Rom. 7:24) Hen shighe ugen la, m er msen m kaa a Yehova mer tom mishen kumam m soo u hiden yemen ken Finland. Maa iyange la aikighe m za mkombo ken tiônnongo. Ishimataver i m zua a mi ken mkombo la wasem u zan hemen a tom wam shi nôngon a mbamyen av. Gbenda u Yehova ungwa msen wam la kpiligh mo iyol zan zan nyian. Heela tseegh ga, m wuese Yehova kpishi er a wasem u hemban mbamyen av yô.

Mo vea Sirkka se wuese Yehova kpishi sha ian icivirigh i a ne se i eren un tom hanma shighe ken ayange a uma wase ne. Shi m wuese Yehova kpishi er a nem kwase u a fe kwagh kpishi shi a eren kwagh sha mimi ken anyom ne yô.

Shi cuku me nyôr anyom 70 nahan me de tom u sôron atôônanongo kua tom u tesen la. Kpa kwagh ne vihim ga. Sha ci u nyi? Sha ci u m na jighjigh taveraa mer kwagh u a hembe gban Yehova kwagh yô, ka u se civir un a iyol hiden a mi ijime. Shi wuese un sha ci u a doo se ishima shi se mba a iwuese sha akaa a a er a ve se la. (Mika 6:8; Mar. 12:32-34) Nahan saa se lu sha aan a tom a vesen ken nongo u Yehova ve se civir un ga.

Ka mea hide a hen sha ityom i m er ken nongo u Yehova la yô, m mase kaven mer i nam ityom la sha ci u m hemba gban kwagh a mbagenev shin m hemba fan u eren akaa a ve yum ga. M nengen nahan ga cii! Kpa Yehova nam ityom ne sha ci u erdoo na u sha mhôôn la. A nam ian i icivirigh i eren ityom ne shin er m yen kpishi nahan kpaa. M na jighjigh mer ka Yehova a wasem ve m fetyô u eren ityom ne ye. Sha nahan yô, mbamyen av gema tese tahav mbu Aôndo.—2 Kor. 12:9.