Dža ko sadržaj

Dža ko sadržaj

14. ČLANKO PROUČIBASE

ĐILI 56 Nek vodini tut o ćaćipe

Napredujin premali zrelost

Napredujin premali zrelost

Te napredujina premali zrelost (JEVR. 6:1)

SO KA SIKLJOVA?

Sikljov sar jekh zrelo hrišćanin dikhela ko buća sar o Jehova, postupini premali olesi volja hem anela mudra odluke.

1. So o Jehova mangela amendar?

 JEKH ando najradosno trenutko ko životi ando roditeljija tano ked dobinena beba. Ama, iako but mangena pe beba, on na mangena oj zauvek te aćhol beba. U stvari, on ka oven but zabrinuta ako olengi beba na barjola. Isto ađahar, o Jehova tano bahtalo ked ćeraja prva korakija te ova e Isusese sledbenikija. Ama, ov na mangela te aćhova duhovna bebe (1. Kor. 3:1). Umesto odova, mangela te ova „zrela manuša“ (1. Kor. 14:20).

2. Sostar ka vaćera ko akava članko?

2 So značini jekh hrišćanin te ovel zrelo? So valjani te ćera te ova zrela? Sar šaj i duhovno hrana te pomožini amen te ova pana pozrela? Sose na valjani te ova samouverena? Ko akava članko ka odgovorina ko akala pućiba.

SO ZNAČINI JEKH HRIŠĆANIN TE OVEL ZRELO?

3. So značini te ova zrela hrišćanija?

3 Ki Biblija, o grčko lafi kova tano prevodimo sar „zrelo“ šaj te značini „savršeno“ hem „potpuno“ a (1. Kor. 2:6). Amen ovaja bare manuša ja zrela hrišćanija ked kotar duhovna bebe ovaja duhovno zrela manuša. Naravno, čak hem palo odova, amen niked na valjani te ćhinava duhovno te napredujina (1. Tim. 4:15). Sare, pa čak hem o terne, šaj te oven zrela hrišćanija. Ama, sar šaj te đana so hijam zrela?

4. So bi pheneja, savo tano o manuš kova tano zrelo?

4 Jekh zrelo hrišćanin ićeri pe ko sa e Jehovase merilija. Ov na ćerela samo o buća kola mangela. Naravno, amen hijam nesavršena hem ka ćera greške. Ama, o zrelo manuš svako dive trudini pe te razmislini hem te postupini ađahar sar so o Jehova mangela. Ov uravi i nevi ličnost hem dela sa pestar te razmislini sar o Jehova (Ef. 4:22-24). Ov sikljilo te anel mudra odluke kola temeljinena pe ko Jehovase zakonija hem načelija. Odolese, olese na valjani lista ando pravilija koja ka phenel lese so valjani, a so na valjani te ćerel. Ked anela mudra odluke, ov dela sa pestar te ićeri pe ko odova so odlučinđa (1. Kor. 9:26, 27).

5. Ki koja opasnost šaj te ovel i osoba koja nane zrelo? (Efešanima 4:14, 15)

5 Ki aver strana, o hrišćanin kova nane zrelo lokho šaj te verujini ko „razna hovavne sikljoviba“ ja šaj te prevarinen le o otpadnikija. b (Čitin Efešanima 4:14, 15.) Ov šaj te ovel ljubomorno upro avera, te svađini pe olencar hem sigate te uvredini pe. But putija, ked isi le disavi kušnja šaj te postupini neispravno (1. Kor. 3:3).

6. Kasa šaj te uporedina e osoba koja ovela zrelo? (Dikh i slika.)

6 Sar so angleder pominđam, ki Biblija jekh duhovno zrelo manuš tano uporedimo jekhe bare manušeja. Isi but buća kola jekh tikno na đanela. Odolese, valjani lese neko koj tano baro te šaj te zaštitini le hem te vodini le. Aće jekh primer. I daj šaj te phenel pe ćhajaće te ićeri la kotar vas đi nakhena i ulica. Sar i ćhaj barjola, i daj šaj te mukhel la kokri te nakhel i ulica. Ama, palem ka phenel laće te pazini. Ked odija ćhaj ka barjol, tegani ka đanel sar te cidel pe andi opasnost, sar soj tani akija. Sar so jekhe tiknese valjani pomoć ando bare manuša te šaj te cidel pe andi opasnost, ađahar hem e hrišćanese kova nane zrelo valjani pomoć ando zrela hrišćanija te šaj te cidel pe andi duhovno opasnost hem te sikljol te anel mudra odluke. Ki aver strana, ked o zrela hrišćanija valjani te anen disavi odluka, on hor proučinena o načelija andi Biblija te šaj te đanen sar o Jehova razmislini. Palo odova, on primeninena odova so sikljilje hem dena sa pestar te ćeren odova soj tano ispravno.

O hrišćanija kola nane zrela valjani te sikljon te anen mudra odluke ađahar so ka primeninen e biblijake načelija (Dikh o 6. odlomko)


7. Da li e hrišćanenđe kola tane zrela valjani pomoć ando avera?

7 Da li odova značini so jekhe zrelo hrišćanese niked na valjani pomoć ando avera? Pa na. Jekh zrelo hrišćanin disavo puti valjani te rodel pomoć averendar. Ama, i osoba koja nane zrelo šaj te očekujini avera te phenen laće so valjani te ćerel hem te anen odluke ko olako than. I osoba koja tani zrelo ka rodel pomoć ando avera kola tane pomudra ja isi len pobaro iskustvo, ama na ka očekujini olendar te anen odluka ko olako than nego kokri ka „akhari po pharipe“ (Gal. 6:5).

8. Ko kova način tane o zrela hrišćanija averćhane jekh jekhestar?

8 Sar so sa o manuša na izgledinena isto, ađahar ni sa o zrela hrišćanija nane len ista osobine. Na primer, disave tane but mudra, a avera but hrabra. Disave šaj te oven phravde vastese, a avera šaj te oven saosećajna. Isto ađahar, ked duj hrišćanija tane ki isto situacija, on šaj te anen različita odluke hem solduj odluke te oven premalo biblijake načelija. But putija akava desini pe ked valjani te anel pe odluka premali savest. Odolese, on na sudinena jekh jekhese ako anđe različita odluke. Umesto odova, dena sa pestar te aćhon ko jekhipe (Rimlj. 14:10; 1. Kor. 1:10).

SO VALJANI TE ĆERA TE OVA ZRELA HRIŠĆANIJA?

9. Da li amen kotar jekhvar ovaja zrela? Objasnin.

9 Sar đala o vreme, jekh tikno ćhavo barjola hem odova tano prirodno. Ama, te šaj neko te ovel duhovno zrelo manuš, valjani but te trudini pe. Na primer, o phralja hem o phenja ki diz Korint prihvatinđe i šukar vest, krstinđe pe, dobinđe o sveti duh hem but buća sikljilje ando apostol Pavle (Dela 18:8-11). Ama, nekobor berš palo odova so krstinđe pe, but olendar pana na hine zrela (1. Kor. 3:2). So šaj te ćera te na ova sar olende?

10. So valjani te ćera te šaj te ova duhovno zrela manuša? (Judina 20)

10 Te šaj neko te ovel zrelo, najangleder valjani te ovel le želja aso odova. Okola kola ponašinena pe sar „neiskusna“ hem sar duhovno beba, niked na ka napredujinen (Posl. 1:22). Amen na mangaja te ova sar jekh baro manuš kova našela ando pe odgovornostija hem očekujini olese roditeljija te anen odluke ko oleso than. Valjani te ova kokri odgovorna aso amaro duhovno napredak. (Čitin Judina 20.) Ako ćereja ko odova te ove duhovno zrelo manuš, molin tut e Jehovase te del tut „hem želja hem snaga“ te šaj te ćere odova soj tano pali olesi volja (Fil. 2:13).

11. So o Jehova dinđa amen te šaj te ova zrela hrišćanija? (Efešanima 4:11-13)

11 O Jehova na očekujini amendar kokri te brinina amen ando odova te ova duhovno zrela manuša. Ki skupština isi amen pastirija hem učiteljija kola šaj te pomožinen amen te ova zrela manuša sar so hine o Isus. (Čitin Efešanima 4:11-13.) Isto ađahar, o Jehova dela amen po sveti duh kova šaj te pomožini amen te „razmislina sar o Hrist“ (1. Kor. 2:14-16). Ko Devleso Lafi isi amen štar jevanđelja kola mothovena sar o Isus razmislinđa, sar vaćerđa hem so ćerđa đi hine ki phuv. Ked oponašinaja e Isuse, tegani šaj te ispunina amaro cilj te ova zrela hrišćanija.

SAR I DUHOVNO HRANA POMOŽINI AMEN TE OVA ZRELA?

12. Kola tane „o osnovna sikljoviba ando Hrist“?

12 Te šaj te napredujina premali zrelost, amen na valjani samo te đana „o osnovna sikljoviba ando Hrist“. Disave ando prva buća kola sikljiljam hine ando pokajanje, krštenje, uskrsenje hem andi vera (Jevr. 6:1, 2). Odola tane o osnovna sikljoviba ko kola sare verujinaja. Akalestar o apostol Petar vaćerđa e manušenđe ki Pedesetnica (Dela 2:32-35, 38). Amen mora te prihvatina len, te šaj te ova e Hristese učenikija. Na primer, o apostol Pavle phenđa so ako na verujinaja ko uskrsenje našti te phena so hijam prava hrišćanija (1. Kor. 15:12-14). Ama, te šaj te ova zrela, na valjani te ova zadovoljna samo odoleja so đanaja o osnovna sikljoviba.

13. So šaj te ćera te šaj te pomožini amen i zorali duhovno hrana koja pomini pe ko Jevrejima 5:14? (Dikh i slika.)

13 I zorali duhovno hrana nane samo e Jehovase zakonija, nego hem o načelija kola pomožinena amen te haljova sar o Jehova razmislini. Te šaj odija hrana te pomožini amen mora te proučina, hor te razmislina hem te da sa amendar te primenina odova so sikljovaja andi Biblija. Ako ađahar ćeraja, ka sikljova te ana šukar odluke kola tane ugodna e Jehovase. c (Čitin Jevrejima 5:14.)

I zorali duhovno hrana sikavi amen sar te ana šukar odluke kolencar ka ovel zadovoljno o Jehova (Dikh o 13. odlomko) d


14. Sar o Pavle pomožinđa e hrišćanenđe ko Korint te oven zrela?

14 Jekhe hrišćanese kova nane zrelo šaj te ovel pharo te anel šukar odluka ako aso odova nane zakon ki Biblija. Odolese, ov šaj te mislini so šaj te ćerel so mangela. Avera šaj te roden pravilo uduri kuri nane. Na primer, izgleda so o hrišćanija ko Korint pućlje e Pavle da li isi disavo pravilo aso odova da li šaj te han i hrana koja hine dindi e idolenđe. Umesto te phenel lenđe so valjani te ćeren, o Pavle vaćerđa lenđe so svako olendar isi le pravo te anel odluka premali pi savest. Ov pominđa nekobor načelija andi Biblija kola šaj te pomožinen len te anen šukar odluka sebepi koja na ka ovel len osećaj andi krivica hem na ka spotakninen averen (1. Kor. 8:4, 7-9). O Pavle sikavđa e hrišćanen ko Korint te koristinen e Devleso Lafi đi anena odluke, a na te osloninen pe upro avera manuša ja te roden pravilija. Ađahar pomožinđa lenđe te oven zrela hrišćanija.

15. Sar o Pavle pomožinđa e Jevrejenđe duhovno te napredujinen?

15 Amen sikljovaja but važna buća ando odova so o Pavle pisinđa e Jevrejenđe. Disave na napredujinđe hem odolese o Pavle phenđa lenđe: „Uljen asavke so valjani tumenđe thud, a na zoralo [duhovno] habe“ (Jevr. 5:12). On na sikljilje hem na prihvatinđe o neve buća kola o Jehova sikavđa len prekali skupština (Posl. 4:18). Na primer, but Jevreja pana ićerđe pe ko Mojsijeso zakon, iako 30 berš angleder, sebepi e Isusesi žrtva, odova Zakon više na važinđa (Rimlj. 10:4; Titu 1:10). Ko odola 30 berš, on hine len dovoljno vreme te haljon so više nane potrebno te ićeren pe ko odova Zakon. Odolese, o Pavle trudinđa pe te pomožini len te prihvatinen o hor ćaćipe ando kova pisinđa lenđe ko lil. Odova lil pomožinđa len te haljon so akana o pošukar način sar valjani te služinen e Jehovase tano prekalo Isus. Isto ađahar, odova dinđa len hrabrost te propovedinen, iako o Jevreja protivinđe pe lenđe (Jevr. 10:19-23).

MA OV SAMOUVERENO

16. So valjani te ćera ako mangaja hem ponodri te napredujina?

16 Amen na valjani te da sa amendar samo te ova zrela, već hem te aćhova zrela. Odolese, valjani te pazina te na mislina so hijam zrela hem so više na valjani te zorjaćera amaro amalipe e Jehovaja (1. Kor. 10:12). Valjani kokri amen „te ispitina“ hem te dikha da li pana napredujinaja (2. Kor. 13:5).

17. Sar o Pavle istakninđa kobor tano važno o hrišćanija ko Kolos te aćhon zrela?

17 Ko po lil e hrišćanenđe ko Kolos, o Pavle istakninđa kobor tano važno te aćhon zrela. Iako ulje zrela, o Pavle upozorinđa len te pazinen akale svetoso razmišljanje te na utičini upro lende (Kol. 2:6-10). O Epafras kova šukar penđarđa len, stalno molinđa pe te aćhon zrela (Kol. 4:12). So sikljovaja akalestar? O Epafras hem o Pavle haljilje so ako mangaja te aćhova duhovno zrela, valjani amenđe e Devlesi pomoć hem valjani te trudina amen te aćhova paše e Jehovaja. On manglje o hrišćanija ko Kolos te aćhon zrela, iako hine len problemija.

18. So šaj te desini pe jekhe zrelo hrišćanese? (Dikh i slika.)

18 O Pavle upozorinđa e Jevrejen so jekh zrelo hrišćanin kova nane oprezno šaj zauvek te našali e Jehovaso mangipe. Ako na mangela te šunel e Jehova, ov šaj odobor te cidel pe olestar so više na ka ovel moguće te kajini pe hem o Jehova te oprostini lese. Ama, šukar tano so o Jevreja na hine ki asavki situacija (Jevr. 6:4-9). Sar tano okolencar kola tane avdije neaktivna ili isključime, ama kasnije kajinena pe? Olengo iskreno pokajanje tano dokaz soj tane averćhane ando okola kolenđe o Pavle pisinđa. Ama, ked irinena pe e Jehovase olenđe valjani pomoć olestar (Jezek. 34:15, 16). O starešine šaj te organizujinen dijekh iskusno phral ili phen te pomožini len palem te oven paše e Jehovaja.

O Jehova pomožini okolenđe kase valjani snaga (Dikh o 18. odlomko)


19. Kova cilj šaj te ovel amen?

19 Ako isi tut cilj te ove zrelo, tu šaj te ispunine le. De sa tutar hem ponodri te le i zorali duhovno hrana hem sa pobuter te razmisline ando Jehova. Ako već uljan zrelo trudin tut ađahar te aćhove akana hem zauvek.

SAR BI ODGOVORINEJA?

  • So značini te ove zrelo hrišćanin?

  • Sar šaj te napredujina premali zrelost?

  • Sose valjani te pazina te na ova samouverena?

ĐILI 65 Đa anglal!

a Iako ko hebrejska spisija na koristini pe o lafi „zrelo“ ili „nezrelo“, odothe isi izrazija kola isi len isto značenje. Na primer, i knjiga Poslovice uporedini jekhe terne manuše kova tano neiskusno okoleja kova tano mudro hem razborito (Posl. 1:4, 5).

b Ko amaro sajt hem ki amari aplikacija JW Library® dikh o članko „Zaštitite se od dezinformacija“ ko serije ando člankija ko deo „Razna teme“.

c Ko akava izdanje dikh o deo „Tema aso proučavanje“.

d SO DIKHAJA KO SLIKE: Jekh phral primenini o načelija kola sikljilo ando Devleso Lafi ked birini pi zabava.