1. Kaj Jehova pričakuje od nas?

 ROJSTVO zdravega otroka je za zakonca eden najsrečnejših dogodkov v življenju. Čeprav so jima njuni trenutki z novorojenčkom dragoceni in posebni, pa nočeta, da bi njun otrok vedno ostal dojenček. Pravzaprav bi ju začelo skrbeti, če bi nehal rasti. Podobno čuti Jehova. Vesel je naših prvih korakov na krščanski poti. Noče pa, da bi v duhovnem pogledu ves čas kobacali kot malčki. (1. Kor. 3:1) Spodbuja nas, da odrastemo. (1. Kor. 14:20)

2. Kaj bomo pogledali v tem članku?

² Kaj pomeni, da kot kristjani odrastemo, in kako lahko to dosežemo? Kakšno vlogo ima pri tem močna duhovna hrana? In zakaj ne bi smeli biti preveč prepričani sami vase? V tem članku bomo odgovorili na ta vprašanja.

KAKŠEN JE ZREL KRISTJAN?

3. Kako postanemo zreli kristjani?

³ Grška beseda, ki se v Svetem pismu prevaja z »odrasti«, lahko pomeni tudi »postati zrel, popoln ali dovršen«. a (Efež. 4:13, op.) Kot kristjani postanemo zreli, ko v duhovnem pogledu nismo več otroci, ampak odrasli. Ko enkrat to dosežemo, se s tem seveda ne konča naš duhovni napredek. (1. Tim. 4:15) Vsi mi, tudi naši mladi, smo lahko duhovno zreli. Iz česa pa se vidi, da je nekdo duhovno zrel?

4. Kako bi opisal zrelega kristjana?

 ⁴ Zrel kristjan upošteva vse, kar Jehova od njega pričakuje. Ne izbira, katerih njegovih zakonov se bo držal in katerih ne. Seveda mu zaradi nepopolnosti ne uspe vedno narediti tega, kar je prav. Vseeno pa se iz njegovega vsakodnevnega življenja vidi, da razmišlja in ravna v skladu z Božjo voljo. Oblekel si je novo osebnost in se stalno trudi vse bolj razmišljati enako kot Bog. (Efež. 4:22–24) Naučil se je, kako lahko na podlagi Jehovovih zakonov in načel sprejema modre odločitve. Zato ne potrebuje dolgega seznama pravil za to, kako naj se kot kristjan obnaša. Ko sprejme neko odločitev, je tudi dovolj discipliniran, da ravna v skladu z njo. (1. Kor. 9:26, 27)

5. V kakšni nevarnosti je nezrel kristjan? (Efežanom 4:14, 15)

⁵ Po drugi strani nezrelega kristjana hitro ujamejo v svojo past »ljudje, ki se zatekajo k prevari in druge zvijačno vodijo v zmoto«. Takšen kristjan zlahka nasede teorijam zarote in odpadniškim zamislim. b (Beri Efežanom 4:14, 15.) Pogosto je ljubosumen na druge, je v konfliktu z njimi, se hitro užali in popusti skušnjavi. (1. Kor. 3:3)

6. Kako lahko ponazorimo proces duhovnega dozorevanja? (Glej tudi sliko.)

⁶ Kot je bilo že omenjeno, Sveto pismo primerja proces duhovnega dozorevanja s procesom odraščanja otroka. Ker otrok marsičesa ne ve, potrebuje nekoga odraslega, da ga ščiti in vodi. Naj ponazorimo: Mama reče hčerkici, naj ji da roko, ko prečkata cesto. Ko je hčerka malo starejša, ji mama mogoče pusti, da gre čez cesto sama. Vseeno pa jo spomni, naj najprej pogleda na levo in desno. Ko pa hčerka odraste, se sama zaveda nevarnosti in ve, kako se jim ogniti. Tako kot majhni otroci potrebujejo odrasle, da bi se ognili nevarnostim, nezreli kristjani pogosto potrebujejo pomoč zrelih kristjanov, da bi se ognili duhovnim nevarnostim in se modro odločali. V  nasprotju z njimi se zrel kristjan zna sam odločati. Pri tem skuša ugotoviti, kako na zadevo gleda Jehova, in to upošteva.

7. Ali zrel kristjan potrebuje pomoč drugih?

⁷ Ali to pomeni, da zrel kristjan nikoli ne potrebuje nobene pomoči drugih? Ne. Tudi on mora kdaj pa kdaj koga prositi za pomoč. Vendar ne pričakuje, da mu drugi rečejo, kaj naj naredi, oziroma da se namesto njega odločijo, kot to morda pričakuje nezrel kristjan. Ceni modrost drugih in se želi učiti iz njihovih izkušenj. Obenem pa se zaveda, da mora sam nositi »svoje breme«. (Gal. 6:5)

8. Po čem se med sabo razlikujejo zreli kristjani?

⁸ Tako kot se odrasli ljudje razlikujejo po videzu, se zreli kristjani razlikujejo po krščanskih lastnostih. Nekateri so na primer zelo modri, drugi pa so zelo pogumni. Spet drugi so zelo radodarni ali zelo sočutni. Poleg tega se lahko dva zrela kristjana v podobni situaciji različno odločita, ampak obe odločitvi sta v skladu s svetopisemskimi načeli. To še posebej velja, ko se odločata glede zadev, ki so stvar vesti. Ker se tega zavedata, drug drugega ne sodita. Iz teh razlik ne delata spornega vprašanja. Najpomembnejše jima je, da ohranita enotnost. (Rim. 14:10; 1. Kor. 1:10)

KAKO LAHKO DOSEŽEMO KRŠČANSKO ZRELOST?

9. Ali pridemo do duhovne zrelosti avtomatsko? Pojasni.

⁹ Naravno je, da zdrav otrok v nekaj letih telesno odraste. Do duhovne zrelosti pa ne pride avtomatsko samo z minevanjem časa. To se dobro vidi na primeru občine v Korintu. Bratje in sestre iz te občine so sprejeli dobro novico, se krstili, prejeli svetega duha in se veliko naučili od apostola Pavla. (Apd. 18:8–11) Kljub temu so bili mnogi nekaj let po krstu še vedno nezreli. (1. Kor. 3:2) Kaj lahko naredimo, da se to ne bi zgodilo tudi nam?

10. Kako lahko dosežemo duhovno zrelost? (Juda 20)

¹⁰ Duhovno zrelost lahko dosežemo samo, če si to res želimo. Nekaterim je všeč, da v duhovnem pogledu ostanejo otroci in da se oklepajo »svoje neizkušenosti«, zato nikoli ne napredujejo do zrelosti. (Preg. 1:22) Ne želimo biti kot tisti, ki so sicer fizično odrasli, ampak nočejo sprejeti nase odgovornosti in se zanašajo na starše, da namesto njih sprejemajo odločitve. Želimo sami utrjevati svojo vero in tako duhovno rasti. To je naša osebna odgovornost. (Beri Juda 20.) Če še nisi dosegel zrelosti, prosi Jehova, naj ti pomaga. On je tisti, ki »daje zagon, da bi si želeli delati in da bi imeli moč za delo«. (Fil. 2:13)

11. Kako vse nam Jehova pomaga, da bi dosegli krščansko zrelost? (Efežanom 4:11–13)

¹¹ Medtem ko se trudimo doseči zrelost, nas Jehova ne pušča brez pomoči. Bratje, ki v občini služijo kot pastirji in učitelji, so nam pripravljeni pomagati, da v duhovnem pogledu »odrastemo in postanemo popolnoma zreli kakor Kristus«. (Beri Efežanom 4:11–13.) Poleg tega nam Jehova daje svetega duha, da lahko »razmišljamo tako kot Kristus«. (1. Kor. 2:14–16) Priskrbel nam je tudi štiri evangelije, ki nam odkrivajo, kako je Jezus razmišljal, govoril in ravnal, ko je bil na zemlji. Če se trudimo razmišljati  in ravnati kot Jezus, lahko dosežemo krščansko zrelost.

VLOGA MOČNE DUHOVNE HRANE

12. Kaj je »osnovni nauk o Kristusu«?

¹² Da bi dosegli zrelost, ni dovolj, da osvojimo samo »osnovni nauk o Kristusu« oziroma osnovne krščanske nauke, na primer nauk o kesanju, veri, krstu in vstajenju. (Heb. 6:1, 2) To je abc pravega krščanstva. Prav zaradi tega je apostol Peter govoril o teh stvareh, ko je ob binkoštih leta 33 n. št. oznanjeval množici v Jeruzalemu. (Apd. 2:32–35, 38) Če ne sprejmemo teh osnovnih naukov, ne moremo postati Kristusovi učenci. Apostol Pavel je na primer opozoril, da tisti, ki ne verjame v nauk o vstajenju, zavrača krščansko vero v celoti. (1. Kor. 15:12–14) Torej je poznavanje osnovnih resnic bistveno, ni pa dovolj.

13. Kaj moramo delati, da bi nam koristila močna duhovna hrana, o kateri piše v Hebrejcem 5:14? (Glej tudi sliko.)

¹³ Da bi dosegli zrelost, potrebujemo močno duhovno hrano, ki ne vsebuje samo Jehovovih zakonov, ampak tudi načela. Ta nam pomagajo razumeti, kako Jehova razmišlja. Če želimo, da bi nam ta močna hrana koristila, moramo preučevati Božjo Besedo, o njej premišljevati in jo upoštevati v življenju. Z vsem tem se učimo, kako sprejemati odločitve, ki so všeč Jehovu. c (Beri Hebrejcem 5:14.)

14. Kako je Pavel pomagal Korinčanom, da so si pridobili duhovno zrelost?

¹⁴ Kristjani, ki niso dovolj zreli, so pogosto zmedeni, ko se morajo o čem odločiti na podlagi svetopisemskih načel. Nekateri mislijo, da če v Svetem pismu glede tega ni nobenega zakona, je vseeno, kaj naredijo. Drugi hočejo pravila glede stvari, za katere niso potrebna. Takšno težavo so imeli kristjani v Korintu. Videti je, da so Pavla prosili, naj jim pove, ali smejo uživati hrano, ki je bila darovana malikom. Pavel glede tega ni  postavil pravila, ampak je poudaril, da je to odvisno od posameznikove vesti in da ima vsak sam »pravico odločanja«. Omenil je nekaj svetopisemskih načel, ki bi jim pomagala ohraniti čisto vest in ne biti drugim v spotiko. (1. Kor. 8:4, 7–9) Na takšen način jim je pomagal duhovno rasti in si pridobiti sposobnost dobre presoje. Tako so se naučili sami odločati, ne pa se zanašati na druge ali iskati pravila.

15. Kako je Pavel pomagal hebrejskim kristjanom duhovno rasti?

¹⁵ Tudi iz Pavlovega pisma hebrejskim kristjanom se lahko naučimo nekaj pomembnega. Nekateri od njih so nehali duhovno rasti. Zato jim je Pavel rekel: »Namesto močne [duhovne] hrane znova potrebujete mleko.« (Heb. 5:12) Ena težava je bila, da niso sprejeli resnic, ki jih je Jehova postopoma odkrival po krščanski občini. (Preg. 4:18) Med kristjani, ki so bili prej judovske vere, je bilo veliko takih, ki so trdili, da se je še vedno treba držati Mojzesovega Zakonika. Ampak ta je bil že pred približno 30 leti razveljavljen s Kristusovo žrtvijo. (Rim. 10:4; Titu 1:10) To je bilo več kot dovolj časa, da bi spremenili svoje poglede! Pavlovo navdihnjeno pismo hebrejskim kristjanom je bilo res močna duhovna hrana. Pomagalo jim je razumeti, da je nov način čaščenja, ki temelji na Kristusovi žrtvi, veliko boljši. Prav tako so dobili pogum, da so še naprej oznanjevali kljub nasprotovanju Judov. (Heb. 10:19–23)

NE BODIMO PREVEČ PREPRIČANI SAMI VASE

16. Kaj bi morali delati, ko dosežemo krščansko zrelost?

¹⁶ Naš cilj ne bi smel biti samo to, da dosežemo krščansko zrelost, ampak da jo tudi ohranjamo. Zato ne bi smeli biti preveč prepričani sami vase. (1. Kor. 10:12) Morali bi se stalno preiskovati, da bi videli, ali duhovno napredujemo. (2. Kor. 13:5)

17. Kako se iz Pavlovega pisma kristjanom v Kolosah vidi, da je pomembno ostati duhovno zreli?

¹⁷ Pavel je tudi v pismu, ki ga je namenil kristjanom v Kolosah, poudaril, kako  pomembno je, da ostanejo duhovno zreli. Čeprav so bili v duhovnem pogledu odrasli, jih je opozoril pred tem, da bi se ujeli v zanko posvetnega razmišljanja. (Kol. 2:6–10) Tudi Epafra, ki je očitno dobro poznal brate in sestre v tej občini, je vedno goreče molil, da bi »ostali zreli«. (Kol. 4:12) Kaj se torej naučimo? Tako Pavel kot Epafra sta vedela, da brez truda in Božje pomoči ne moremo ostati zreli. Želela sta, da bi bili kristjani v Kolosah kljub izzivom še naprej zreli.

18. Kaj bi se lahko zgodilo zrelemu kristjanu? (Glej tudi sliko.)

¹⁸ Pavel je Hebrejce posvaril, kako nevarno je, če kristjan postane nezrel. Lahko bi se tako zelo oddaljil od Jehova, da se ne bi več bil zmožen kesati in mu Jehova ne bi več mogel odpustiti. Tako bi nekoč zrel kristjan za vedno izgubil Jehovovo odobravanje. Še dobro, da Hebrejci niso šli tako daleč. (Heb. 6:4–9) Kaj pa danes? Kako je z nedejavnimi ali izobčenimi posamezniki, ki se kesajo? Njihovo iskreno kesanje je dokaz, da so drugačni od tistih, o katerih je pisal apostol Pavel. Še vedno pa potrebujejo pomoč, ko se vrnejo k Jehovu. (Ezek. 34:15, 16) Zato lahko starešine na primer poskrbijo, da zrel brat ali sestra takemu pomaga, da se v duhovnem pogledu postavi na noge.

19. Kaj naj bo tvoj cilj?

¹⁹ Če se trudiš doseči krščansko zrelost, ti lahko uspe! Še naprej uživaj močno duhovno hrano in vse bolj in bolj usklajuj svoje razmišljanje z Jehovovim. Če pa si že duhovno zrel kristjan, naredi vse, da bi takšen tudi ostal.